Kako je mogoče, da se je projekt gradnje poslovne stavbe Dars, pri katerem je sodeloval zunanji certificiran inženir za skoraj 1,1 milijon evrov, podražil za več kot 10 milijonov evrov, ne da bi bila opravljena neodvisna presoja, ali so bile vse dodatne zahteve v treh aneksih res strokovno utemeljene in neizogibne?
To je z vidika upravljanja javnega denarja ključno vprašanje, na katerega bi moral odgovoriti Dars pod vodstvom predsednika uprave Andrej Ribiča.
Dvojna vloga inženirjev
Dars je pogodbo za izvajanje svetovalnih in inženirskih storitev 24. septembra 2020 podpisal s konzorcijem JV AXIS d.o.o. (vodilni partner) pod vodstvom Bojana Straha, in Proctor d.o.o. (partner) pod vodstvom Stanka Hribarja.
Dars so takrat zastopali predsednik uprave Valentin Hajdinjak, Boštjan Rigler, Peter Gašperšič.
Skupna pogodbena vrednost z DDV je bila: 579.500,00 EUR.
Kar je nenavadno, je izjemno dolg rok, za katerega je bila sklenjena pogodba. Skupaj z gradnjo (20 mesecev) in spremljanjem objekta v garancijski dobi za predvidenih 146 mesecev oziroma 12 let.
Inženir je imel v projektu dvojno vlogo: po eni strani je potrjeval razloge za podražitve in podaljšanja, po drugi strani pa je prav zaradi teh podaljšanj prejemal dodatna plačila.
Inženirji so namreč strokovno pregledali in potrdili vseh 124 zahtevkov (o tem smo poročali tukaj) za dodatna dela glavnega izvajalca CGP Darija Južne in podaljšanje rokov izgradnje z 20 na 35 mesecev. Vse tri anekse za CGP je podpisal Andrej Ribič.
Zaradi tega je Dars tudi s konzorcijem AXIS in Proctor sklenil Aneks št. 1 za dodatnih 169.092 € za podaljšan nadzor.
Vrednost inženirskih storitev je z aneksom narasla na 748.592 € z DDV.
Aneks za nazaj
Aneks je bil podpisan maja 2025, ko so bili v stavbi Darsa že naseljeni uslužbenci. Kar pomeni, da so se dodatni stroški in dela potrjevali retroaktivno.
»Če je objekt zgrajen, predan v uporabo in ga upravlja sam Dars, zakaj bi bilo treba še naslednjih deset let plačevati zunanjega inženirja? To bi bilo podobno, kot če bi po dokončanju avtoceste še desetletje plačevali nadzornika, da preverja, ali cesta še stoji.
Naloga upravljavca je, da kot dober gospodar skrbi za objekt, spremlja njegovo stanje, izvaja vzdrževanje in uveljavlja garancijske zahtevke. Za to ima Dars svoje strokovne službe. Če jih nima, se postavlja vprašanje, zakaj. Če jih ima, pa se postavlja vprašanje, zakaj je bilo treba za deset let najeti še zasebnega izvajalca.
Takšna ureditev ni namenjena varovanju javnega interesa, temveč ustvarjanju dolgoročnega toka javnega denarja za zasebne izvajalce. Namesto enkratnega nadzora nad gradnjo se je posel spremenil v desetletno pogodbeno razmerje, ki zasebnim podjetjem zagotavlja prihodke še dolgo po tem, ko so gradbinci že zapustili gradbišče,« meni upokojeni gradbenik Dušan Divjak.
Napake inženirjev?
Inženirja AXIS in Proctor sta bila odgovorna za potrjevanje dokumentov in nadzor nad izvajanjem del po standardih FIDIC. To je mednarodni sistem pravil in pogodb za gradbene projekte, ki jih je razvila Fédération Internationale Des Ingénieurs-Conseils (Mednarodna zveza svetovalnih inženirjev) in določa pravila med naročnikom, izvajalcem in inženirjem, ter ureja postopke za dodatna dela, podražitve, zamude in spore. Uporablja se pri velikih infrastrukturnih in gradbenih projektih po vsem svetu.
Tako pa smo na podlagi dokumentacije, ki smo jo analizirali skupaj z upokojenim gradbenikom Dušanom Divjakom in ugotovitve objavili v preteklih člankih Dosje Dars, že razkrili:
- da so prvotno spregledal masivno onesnaženje z mineralnimi olji, kjer je prej stala opekarna in bi se takšno onesnaženje moralo pričakovati. Kasnejše analize pa so pokazale, da so najvišje dopustne meje onesnaženja za rakotvornimi in ekotoksičnimi lastnosti gline presežene kar za 31-krat (o tem smo pisali tukaj),
- da so v enem dnevu odpeljali več kot 700 tovornjakov odpadkov v kamnolom Kamnik pod Krimom, kar pomeni, da bi moral tovornjak z Griča pri Ljubljani odpeljati vsaki 2 minut v 24 urah,
- da vidno onesnažene opeke, ki je smrdela po nafti, sploh niso analizirali in so jo reciklirali za ponovno uporabo,
- nepojasnjena odstopanja v količinah odloženih odpadkov in sum, da je 701 tovornjak odpadkov odložen nezakonito,
- neskladja pri okoljevarstvenem dovoljenju,
- da nevarni odpadki niso bili krivi za enormno podražitev.
Ribič podpisal pogodbo z rokom 11 dni
To pa še ni vse!
19. septembra 2025 sledi nova pogodba s konzorcijem inženirjev, skupna vrednost naročila pa slabih 350.000 € z DDV.
V imenu Darsa sta pogodbo podpisala predsednik uprave mag. Andrej Ribič in član uprave mag. David Skornšek, v imenu vodilnega partnerja AXIS pa direktor Bojan Strah.
In to – pozor: za vsega 11 dni.
Pogodba je imela skrajno neverjeten rok izvedbe: »Izvajanje storitev se začne z dnem pričetka veljavnosti pogodbe in mora biti dokončano do 30. 9. 2025. Pogodba se sklepa do 30. 9. 2025.«
Inženir je tako prejel več kot 33.000 € (z DDV) na dan!
Pogodba je bila sklenjena po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Dars je novo pogodbo pojasnil: »Tekom gradnje poslovne stavbe DARS so se pojavile potrebe po dodatnih delih, ki jih je potrebno izvesti po dokončanju faze izgradnje objekta.«
A izjemno kratek 11-dnevni pogodbeni rok vzbuja sum, da so bile storitve v celoti izvedene že pred sklenitvijo pogodbe in da gre za retroaktivno legalizacijo že opravljenih del. Tako ravnanje pa je nedopustno po ZJN-3, saj pogodba ne aneks ne moreta veljati za nazaj.
Vrednost inženirskih storitev je z novo pogodbo poskočila na 1.098.592 € z DDV. To predstavlja več kot 90-odstotno podražitev, kar je trikrat več od zakonsko dopustne meje!
95. člen ZJN-3 je jasen: vrednost prvotne pogodbe se ne sme povišati za več kot 30 %.
Tak način drobljenja lahko predstavlja možen obid pravil javnega naročanja, drobljenje naročila in izogibanje nadzornim mehanizmom.
Kdo nadzira nadzornika?
Gradbenik Dušan Divjak opozarja, da takšna praksa predstavlja »idealno leglo za korupcijske odklone«, saj nadzornik nima interesa preprečevati zamud, če mu te prinašajo dodatni zaslužek.
»Temelj za plačevanje je vedno obračunski dokument, ki mora biti podpisan s strani predstavnika naročnika in je obvezna priloga računovodski listini. To je dobavnica. Pogodbe imajo pomemben del: opis obračuna del. Obračunska dokumentacija mora biti ustrezno potrjena za obseg del, ki jih kasneje plača naročnik. Obseg del potrdi nadzorni inženir. Kdo pa nadzira nadzornika? In kdo mu potrjuje dela, ki jih je naredil.«
Največja napaka: način plačevanja CGP
Skupna vrednost nove stavbe Dars do danes znaša že dobrih 31 milijonov evrov!
Prijavo suma nepravilnosti pri sklepanju in izvajanju pogodb za inženirske in svetovalne storitve pri gradnji nove poslovne stavbe Dars od januarja letos obravnava Državna revizijska komisija. Nadzor naj bi bil po poročanju 24ur zaključen jutri.
Sogovornik z Darsa, ki pa ne želi biti javno izpostavljen zaradi funkcije visoko v hierarhiji državne družbe, je kot največjo napako pri gradnji poslovne stavbe Darsa izpostavil prav način plačevanja izvajalca CGP.
Po njegovih navedbah naj bi Dars izvajalcu plačeval vse, kar je potrdil inženir, ne da bi to predhodno odobril naročnik.
»Inženir je potrjeval zahtevke, Dars pa jih je plačeval, čeprav še niso bili sklenjeni ustrezni aneksi. V gradbeni praksi se dodatnih del ne bi smelo plačevati, dokler za to ni ustrezne pravne podlage oziroma podpisanega aneksa.«
To ocenjuje kot kršitev posebnih in splošnih pogojev pogodbe. Tako ravnanje, še doda, pravi, naj bi bilo znano tudi strokovnim službam na Darsu, vključno s finančno-računovodsko službo, javnim naročanjem in drugimi pristojnimi zaposlenimi.
»V času velikih gradbenih izvajalcev, kot je bil denimo SCT, se je vedelo, da je izvajalec morda nekaj naredil, vendar se mu tega ni plačalo, dokler ni bil sklenjen aneks. Ta red je pri Darsu odpovedal.«
Do centa natančno
Največja finančna oziroma pogodbena luknja naj bi po njegovem nastala na začetku, že pred podpisom Aneksa številka 1. »Aneksi so bili pripravljeni prepozno, dela pa naj bi se medtem že izvajala in plačevala. Nenavadno je tudi, da je bila v aneksu navedena ocenjena vrednost podizvajalskega dela, čeprav je bi ta vrednost zapisana do centa natančno.
To je lahko znak, da je šlo za že znane oziroma že izvedene zneske, ne pa zgolj za oceno.«
Nadaljuje: »Zaradi prvega aneksa je z Darsa odšla nekdanja članica uprave Lidija Zagorc Kegljevič, strokovno kompetentna oseba, ki prvega aneksa ni hotela podpisati. Zato ga je podpisal Andrej Ribič kot član uprave. Čeprav bi ga moral podpisati član oziroma članica uprave, pristojna za gradnjo.«
Drugi sogovornik z Darsa pa je poudaril, da se pri tem »konflikt interesov in korupcijsko tveganje šele začne«.
Bratska povezanost
Na eni strani so družinske vezi med bratoma Ribič. Pogodbo in anekse je podpisal predsednik uprave Darsa Andrej Ribič, medtem ko je bil skrbnik celotnega projekta gradnje na strani naročnika njegov brat Branko Ribič.
Potencialni konflikt interesov bi moral zbuditi vse alarme, da bi se izpostavljeni korupcijskim tveganjem ali videzu korupcije iz postopkov odločanja (samo)izločili. Spomnimo, da so nadzorniki Darsa zahtevali izločitev Andreja Ribiča iz vseh postopkov, ker je njegov brat Brane Ribič vodil projekt na Darsu, a je Andrej Ribič še naprej podpisoval pogodbe in anekse tako s CGP kot inženirji.
Sogovornik še meni, da je domnevno pomanjkanje izkušenj Braneta Ribiča krivo, da sta pri projektu »ključno vlogo prevzela izvajalec CGP in konzorcij inženirjev Axis + PROCTOR«. Po njegovih besedah naj bi »vse diktirala izvajalec in inženir«.
Brane Ribič je po izobrazbi arhitekt, »umetnik, kreativec«, in naj ne bi imel prehodnih izkušenj z vodenjem gradbenih projektov primerljive velikosti. Po njegovem naj bi bil to celo njegov prvi projekt takšnega obsega.
Brata sta zelo povezana, skupaj imata tudi podjetje RR Team, proizvodnja električne energije, v katerem sta oba polovična lastnika. (EBONITETE.SI)
Prijateljske in poslovne sprege
Pri projektu gradnje poslovne stavbe Dars pa se nakazuje tudi preplet nekdanjih poslovnih in tesnih prijateljskih povezav ter posledičnega odločanja o javnih sredstvih.
Po odhodu Zagorc Kegljevičeve je bila na področje gradnje kot članica uprave imenovana Alenka Muhič.
Alenka Muhič je bila pred tem zaposlena v inženirskem podjetju Proctor, »ki je na tako lahek in sporen način prišel do podražitve posla v višini 94%. To je že v času, ko je PROCTOR izvajal dela po osnovni pogodbi za inženirske storitve poslovne stavbe Dars,« pove sogovornik.
Zaposlitev Alenke Muhič v Proctorju izhaja iz njenega življenjepisa, ki je ga je predložila nadzornikom času kandidature za članico uprave Dars.
Obtožbe o koliziji letijo še na nekatere druge odgovorne v projektu, vendar jih zaradi varstva osebnih podatkov nismo mogli preveriti.
Nadzorni organi preverjajo
KPK na vprašanja: Ali lahko dejstvo, da se nekateri vodilni predstavniki DARS niso izločili iz odločanja o poslih s podjetji, pri katerih so bili pred tem zaposleni, predstavlja konflikt interesov oziroma najmanj videz nepristranskosti, odgovorila:
»Tudi okoliščine oziroma očitki, ki jih navajate, so del prijav, ki jih obravnavamo v povezavi z Darsom in so v zaključni fazi. Več informacij zato v tem trenutku ne moremo podati.«
Predhodna zaposlitev dveh članov uprave oziroma odločevalcev poslov Darsa v enem izmed podjetij, ki je v istem obdobju že sodelovalo na istem projektu z Dars, brez da bi to naznanila in se ustrezno izločila od odločanja v tem postopku, zagotovo predstavlja kršitev veljavne zakonodaje. Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) od članov organov vodenja in nadzora zahteva ravnanje v skladu z najvišjimi standardi korporativnega upravljanja, neodvisnosti in lojalnosti do družbe.
Po naših informacijah so prijavo o tem prejeli tudi na SDH, a so nam odgovorili le: »Podatkov o konkretnih prijavah sumov domnevnih nepravilnosti in njihovi obravnavi SDH ne razkriva.«
Velika moč inženirjev
Posebej pomembno vlogo v projektu gradnje stavbe Dars sogovornik pripisuje direktorju Proctorja Stanetu Hribarju. Ta naj bi bil pri projektu »ključen«. Opisuje ga kot zelo sposobnega, strokovnega in izkušenega gradbenika, ki zelo dobro pozna gradbene pogodbe in FIDIC, zlasti t. i. rdečo knjigo.
Nadzorni inženir ima veliko moč, potrjuje zahtevke, gradbeni dnevnik, knjigo izmer in druge ključne dokumente v projektu.
Andrej Ribič naj bi bil zaradi pomanjkanja izkušenj odvisen od Hribarjevih odločitev. Po njegovi oceni je prav to omogočilo, »da je imel Hribar izjemno močan položaj pri projektu. On pozna gradbene pogodbe v nulo. Res je dober gradbenik.«
Po podatkih iz Erarja je Proctor v poslih z Darsom od junija 2021 prejel več kot pol milijona evrov.
Staneta Hribarja smo večkrat poklicali, pa je vedno prekinil. Napisal je, naj pošljemo sporočilo, vendar se na prošnjo, da vrne klic, ni odzval. Poslali smo mu tole sporočilo:
Po mnenju sogovornika je Stane Hribar prav preko Proctorja zgradil pomemben vpliv na infrastrukturnih projektih. V preteklosti smo tako že omenili njegovo vlogo pri gradnji zapora Dobrunje. Tam je Stane Hribar v imenu podjetja Proctor dal pozitivno mnenje za izdajo uporabnega dovoljenja za objekt zapora, čeprav so bile takrat že odkrite nezakonitosti z odpadki in so bile vložene kazenske ovadbe zaradi prirejanja dokumentacije.
»Druži jih jadranje«
Sogovornik z Darsa še navaja, da naj bi bili Stane Hribar in brata Ribič tesni prijatelji in povezani preko jadranja. Za Ribiča je znano, da ima jadrnico in da je na ta način dopustoval tudi z Robertom Golobom, ki mu je omogočil preboj v vrh Darsa.
Ob tem sogovornik izreka tudi zelo obremenilne navedbe o Hribarjevem načinu delovanja. Trdi, da naj bi Hribar »kot nadzorni inženir šel na roko izvajalcem, potrjeval njihove zahtevke in znal pripravljati dobre obrazložitve«.
Kot smo že zapisali, je prav zaradi potrditev zahtevkov s strani certificiranih inženirjev vrednost gradnje posloven stavbe Dars narasla z 20 na 31 milijonov evrov.
Z Darsa nam niso odgovorili na nobeno vprašanje o vpletenih in ravnanju z javnim denarjem.
Nova vlada pred prelomnico
Darsova palača in finančna luknja, ki jo je povzročila v proračunu, bi morala zanimati tudi novo vlado, ki je veliko obljub izrekla na račun boja proti korupciji in celo ustanavlja nov organ za njen pregon –SKOK.
Stavba Dars brez podzemne garaže meri 6.970 m². Kvadratni meter stavbe je davkoplačevalce stal 4.453 €.
Strošek gradnje se je s prvotne pogodbene cene povečal za približno 1.656 €/m².
Vlada, ki je na veliki preizkušnji, ima zdaj priložnost, da velike besede o boju proti korupciji prelije v dejanja. Prvi bi morali biti na vrsti državni projekti, ki skoraj vsako državno investicijo na koncu podražijo in jo obremenijo s sumi nepravilnosti.
Vprašanje pa je, ali bodo sposobni presekati naveze, ki najdejo pot do javnih finančnih tokov pod levimi in desnimi.
Odgovore bomo iskali naprej.
********************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
