foto: www.otocec.si
Ameriški znanstveniki so v začetku novembra objavili raziskavo, v kateri so ugotovili, da imajo ženske z višjimi koncentracijami dveh kemikalij (PFOS in PFOA) v krvi občutno večje tveganje za agresivnejšo obliko raka dojke. Gre za pomembno odkritje in povezavo, ki so jo povzeli številni svetovni mediji. Kemikaliji sta v EU strogo omejeni, kar je dobra novica, vendar pa smo na Preiskovalno.si povezali ameriško odkritje z nedavno objavo ARSA, kjer so potrdili, da je bila ena od dveh kemikalij, najdena tudi v reki Krki.
Agencija za okolje (ARSO) je pred dnevi izdala poročilo, v katerem je omenjeno preseganje okoljskega standarda za kemikalijo PFOS v reki Krki na odseku med Otočcem in Brežicami. Še več, v raziskavi smo ugotovili, da je Agencija za okolje že leta 2024 rakotvorne snovi našla in potrdila v več podzemnih vodah. ARSO je v svojem poročilu napisal, da gre za strupene, slabo razgradljive spojine, ki so škodljive za okolje in zdravje, saj se kopičijo v organizmih in lahko povzročajo raka, vplivajo na hormonsko ravnotežje in lahko okvarijo imunski sistem.
Kaj pomenijo PFAS, PFOS in PFOA?
PFAS je skupno ime za veliko skupino več tisoč različnih kemičnih spojin, ki jim pravijo večne kemikalije. Mednje spadata tudi PFOS in PFOA. Prav ti dve kemikaliji so ameriški raziskovalci povezali z večjo pojavnostjo raka dojke, negativnega na estrogenske receptorje.
Ameriška raziskava pomembna za ženske
Ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH) je 5. novembra 2026 predstavil rezultate raziskave o povezavi med kemikalijami in rakom dojke. Raziskovalci so ugotovili, da so imele ženske z najvišjimi koncentracijami PFOS v krvi 93 odstotkov višjo pojavnost raka dojke, negativnega na estrogenske receptorje, v primerjavi z ženskami z najnižjimi koncentracijami. Pri drugi kemikaliji, PFOA, je bila pojavnost višja za 67 odstotkov. Ti odstotki sami po sebi ne pomenijo, da je 93 odstotkov žensk, ki je bilo izpostavljenih kemikaliji, zbolelo, pomeni pa, da je bila v skupini z najvišjo izpostavljenostjo stopnja pojavnosti te vrste raka skoraj dvakrat tolikšna kot v skupini z najnižjo izpostavljenostjo.
Tri dni prej: ARSO opozori na PFOS v reki Krki
Na Preiskovalno.si smo, kljub temu da so te kemikalije pri nas omejene, preverili poročila Arsa in našli povezavo. Agencija Republike Slovenije za okolje je 2. novembra 2026 objavila oceno kemijskega stanja slovenskih voda za obdobje od leta 2019 do 2024. Med ugotovitvami je tudi preseganje okoljskega standarda za PFOS v reki Krki. To je ista kemikalija, ki jo je ameriška raziskava povezala z višjo stopnjo pojavnosti agresivnejše oblike raka dojke pri najbolj izpostavljenih ženskah. ARSO je zaradi preseganja okoljskega standarda za PFOS vodno telo Krke ocenil kot kemijsko slabo.
Kaj so ugotovili? Po podatkih ARSO je bila leta 2024 na merilnem mestu Krška vas na reki Krki povprečna koncentracija PFOS 0,001138 mikrograma na liter. Okoljski standard za letno povprečje znaša 0,00065 mikrograma na liter. To pa pomeni, da je bila izmerjena povprečna koncentracija približno 75 odstotkov nad okoljskim standardom. Pri tem je pomembno poudariti, da gre za standard kakovosti rečne vode, namenjen varovanju vodnega okolja, ne za mejno vrednost pitne vode. Izmerjeno onesnaženje Krke samo po sebi ne dokazuje, da je pitna voda na tem območju nevarna, niti ne pove, koliko PFOS imajo prebivalci v krvi. Je pa podatek pomemben za prebivalce, NIJZ, ARSO. Na obe instituciji smo vprašali, kako bodo ukrepali in ali so preverili, če je prebivalstvo na tem območju izpostavljeno.
Prepovedane kemikalije, ki niso izginile
Ime »večne kemikalije« so dobile zato, ker so izjemno obstojne. Nekatere se v naravi razgrajujejo zelo počasi, druge pa se lahko razgradijo v prav tako obstojne spojine. Desetletja so jih uporabljali pri izdelavi številnih industrijskih in potrošniških izdelkov, med drugim premazov proti prijemanju, vodoodpornih materialov in gasilskih pen. PFOS je v Evropski uniji že dolgo predmet strogih omejitev, PFOA pa je od julija 2020 prepovedana po pravilih o obstojnih organskih onesnaževalih, z določenimi izjemami in dovoljenimi sledmi. Toda taka prepoved ne očisti narave, torej rek, podzemnih voda in zemlje. Te snovi so se namreč v okolju kopičile leta in ostanejo v okolju še dolgo po koncu njihove uporabe. In to je odgovor na vprašanje od kod izvira onesnaženje. Meritve Agencije za okolje namreč niso dokaz, da je nekdo pri reki nezakonito uporabljal PFOS, je pa gotovo dokaz, da onesnaženje s to kemikalijo v Sloveniji še vedno obstaja!
Kemikalije, ki so jih Ameriški strokovnjaki povezali z rakom dojke, so 2024 našli tudi v slovenskih podzemnih vodah
Arso v svojem poročilu podzemnih voda napiše: »Spojine iz skupine PFAS so industrijske kemikalije in spadajo med obstojna organska onesnaževala. To so strupene, slabo razgradljive spojine, ki se lahko širijo na velike razdalje po zraku in/ali vodi. So škodljive za okolje in zdravje, saj se kopičijo v organizmih, lahko povzročajo raka, vplivajo na hormonsko ravnotežje in lahko okvarijo imunski sistem.« To je stavek, povzet iz publikacije ARSA, objavljene tu.
Kemikalije so našli na več mestih. Analize PFAS so leta 2024 opravili na na 109 merilnih mestih. Vzorčenje in analize so opravili na vodnih telesih, kjer prevladuje aluvialni vodonosnik z medzrnsko poroznostjo, saj so iz rezultatov analiz PFOS in PFOA v preteklih letih in pritiskov tu pričakovali večjo prisotnost spojin PFAS kot na vodnih telesih, kjer prevladuje kraški tip vodonosnika s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Prisotnost vsaj ene od spojin PFAS so potrdili na 85 merilnih mestih, kar predstavlja 78 % merilnih mest!!
Največji delež merilnih mest s prisotnimi PFAS so ugotovili v vzhodnih Slovenskih goricah, kjer so jih zaznali na vseh štirih pregledanih merilnih mestih. V Savski kotlini in na Ljubljanskem barju so jih odkrili na 41 od 46 merilnih mest, kar pomeni skoraj 90 odstotkov. V Savinjski in Krški kotlini so jih zaznali na dobrih 81 odstotkih pregledanih mest, v Murski kotlini na 75 odstotkih, v Dravski kotlini pa na 52 odstotkih.
Na Preiskovalno.si smo govorili z več strokovnjaki, ki so poudarili, da ti rezultati ne pomenijo, da je skoraj 80 odstotkov slovenske podzemne vode nevarne za pitje. Pomenijo, da so laboratorijske analize na tolikšnem deležu izbranih merilnih mest zaznale prisotnost najmanj ene spojine PFAS nad mejo določljivosti, torej koncentracijo, ki jo laboratorij lahko zanesljivo izmeri. Že sama prisotnost kemikalije še ne pomeni, da je presežena zdravstvena ali okoljska mejna vrednost.
Največ PFOS so izmerili v Krški kotlini
Med vsemi merilnimi mesti posebej izstopa Spodnji Stari Grad v Krški kotlini. Tam so maja 2024 izmerili 0,180 mikrograma PFOS na liter podzemne vode, septembra istega leta pa 0,120 mikrograma na liter.
ARSO opozarja, da na tem merilnem mestu že od leta 2018 ugotavljajo najvišje koncentracije PFOS. Ko so razširili seznam kemikalij, ki jih spremljajo, so na istem mestu odkrili še druge spojine PFAS. Merilno mesto leži dolvodno od Nuklearne elektrarne Krško, kar ARSO prav izrecno omeni v svojem poročilu, vendar pa zraven poudarjajo, da ne morejo potrditi neposrednega vpliva nuklearne elektrarne na povišane koncentracije PFAS. Izvor onesnaženja tako na podlagi navedenih podatkov ostaja nepojasnjen. Povišane koncentracije PFOS so izmerili tudi drugod. V Mostah na območju Savske kotline in Ljubljanskega barja so oktobra 2024 izmerili 0,028 mikrograma na liter, v Staršah v Dravski kotlini pa 0,025 mikrograma na liter.
Strožji standard presežen na 17 merilnih mestih
ARSO je preverjal, koliko teh večnih kemikalij, ki jih omenjajo v ameriški raziskavi, je v slovenski podzemni vodi. Rezultate so primerjali z dvema različnima mejama.
Prva meja določa, koliko sme biti v vodi skupaj 20 različnih večnih kemikalij. To mejo so presegli na enem mestu, in sicer v Spodnjem Starem Gradu pri Krškem. Tam so izmerili kar dva- in polkrat več kemikalij, kot dovoljuje primerjalna vrednost za pitno vodo.
Druga meja je precej strožja in velja za štiri posebej nevarne kemikalije. To mejo so presegli na 17 od 109 pregledanih mest.
Največ takšnih mest, kar 11, je bilo na območju Savske kotline in Ljubljanskega barja. Med njimi so Moste (pri Komendi), Dragočajna, Trboje, Kranj, Domžale, Mengeš, Hrastje in Zalog. Na teh mestih je bila postavljena strožja meja, ki je za zdaj le predlagana. Pri tem še enkrat poudarimo, da ne gre za vodo iz naših pip, pač pa podzemno vodo. Lahko pa rečemo, da so kemikalije prisotne tudi tam, kjer so pomembni viri naše pitne vode.
Onesnaženje, ki ostaja tudi po omejitvah in prepovedih
Strupene kemikalije so lahko nastale v naravi pred desetletji, vendar pa je zaskrbljujoče, da je PFOS, ki je v EU že dolgo strogo omejen, najden na skoraj polovici pregledanih merilnih mest. Je pa vprašanje za odgovorne na NIJZ in ARSO, ali bodo naredili nadaljnje preiskave in ugotovili dejansko izpostavljenost prebivalcev oz. prebivalk naše države.
V povezavi z novo raziskavo je pomembno namreč to, da rak dojke ostaja v Sloveniji najpogostejša oblika raka pri ženskah v Sloveniji. Po zadnjih podatkih registra raka RS, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana je v obdobju med 2019-2023 v Sloveniji za invazivnim rakom dojk povprečno zbolelo 1494 žensk, umrlo pa 439. V letu 2023 je za invazivnim rakom dojk zbolelo 1447 oseb.
In koliko od teh primerov bi jih lahko bilo povezanih s kemikalijami? Tega za zdaj ne vemo. Ocenjujejo, da je približno 15 do 20 odstotkov vseh rakov dojke trojno negativnih, kar bi v Sloveniji pomenilo okoli 225 do 300 novih primerov letno. Ti raki spadajo v širšo skupino ER-negativnih rakov dojke, ki jih je obravnavala ameriška raziskava. Če bodo nadaljnje raziskave potrdile vzročno povezavo med izpostavljenostjo PFOS in PFOA ter nastankom raka dojke, se bo odprlo tudi vprašanje, kakšno vlogo imata ti kemikaliji pri zbolevanju žensk v Sloveniji. Za zdaj ameriški raziskovalci uporabljajo izraz »associated«, kar pomeni, da so ugotovili statistično povezavo.
Nevarne kemikalije tudi v hrani na trgovskih policah
Februarja 2026 je slovenska Uprava za varno hrano po obvestilih evropskega sistema za hitro opozarjanje ugotovila, da so tri trgovske verige prodajale svinjsko meso, ki ni ustrezalo predpisanim zahtevam zaradi vsebnosti PFAS. Proizvajalec mesa je bil iz Madžarske, pri čemer so bili prašiči vzrejeni na Hrvaškem, izdelki pa distribuirani preko Eurspina, Spara in Jagra v Slovenijo. Ko so pristojni prejeli obvestila, mesa ni bilo več na trgu. Dva predelovalna obrata sta morala uničiti zaloge. Sicer pa so na upravi za varno hrano poudarili ,da so bili vzorci v programu v letih med 2023 in 2025 skladni s predpisi.
Kako se zaščititi pred nevarnimi kemikalijami?
Večnim kemikalijam se ni mogoče popolnoma izogniti. Lahko pa zmanjšamo nepotrebno izpostavljenost tam, kjer so še vedno lahko prisotne:
1. Embalaža hitre hrane. Papir, odporen na maščobo, in nekatere škatle za pico so bili znan vir. Za embalažo, dano na trg po 12. avgustu 2026, veljajo nove meje, starejša pa lahko ostane v prometu
2. Preverimo kakovost pitne vode. Če uporabljamo zasebni vodnjak blizu industrijskega območja, letališča ali drugega znanega vira onesnaženja, je smiselno preveriti, ali so potrebne analize PFAS. Dosedanji podatki ne dajejo splošnega razloga za opuščanje pitja vode iz javnih vodovodov.
3. Premislimo o izbiri posode. Posoda iz nerjavnega jekla ali litega železa je lahko alternativa posodi s fluoriranimi premazi. Posode s premazom proti prijemanju ne pregrevamo in upoštevamo navodila proizvajalca.
4. Ne uporabljajmo po nepotrebnem zaščitnih razpršil. Nekatera sredstva za impregnacijo oblačil in obutve vsebujejo PFAS. Preverimo sestavo in poskrbimo za dobro prezračevanje.
5. Bodimo pozorni na hrano z onesnaženih območij. Če je v bližini našega doma potrjeno onesnaženje tal ali vode, preverimo priporočila pristojnih služb glede domače zelenjave, jajc in rib.
6. Redno čistimo prah. Nekatere PFAS so lahko prisotne v hišnem prahu. Redno čiščenje in umivanje rok sta preprosta načina za zmanjševanje stika z različnimi onesnaževali.
7. Preverimo oznake na izdelkih. Pri tekstilu, kuhinjskih pripomočkih in embalaži iščimo znake Ecolabel, ÖKO-TEX ali GOTS. Oznaka »brez PFOA« še ne pomeni, da izdelek ne vsebuje nobene druge PFAS. Bolj uporabna je jasna navedba proizvajalca, da je izdelek brez celotne skupine PFAS.
***************************************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
