Vir: Freepik
Dejstvo je, da avstrijski upokojenec še danes prejema povprečno pokojnino, ki predstavlja med 80 in 85 odstotki njihove povprečne plače, slovenski upokojenec pa prejema v povprečju le 57 % od slovenske povprečne plače. Pa naj mi kdo z argumenti pojasni, v čem se demografska slika v Sloveniji razlikuje od demografske slike v Avstriji! Ob tem je treba poudariti, da sta pokojninski sistem v Avstriji in v Sloveniji medsebojno primerljiva, zato sem tudi Avstrijo vzel za primerjavo.
Še leta 2022 je slovenska povprečna pokojnina predstavljala 59 % takratne slovenske povprečne plače, vendar je aktualna vlada »ukinila« izredne uskladitve pokojnin, zato se je razkorak med povprečno slovensko plačo in povprečno slovensko pokojnino poslabšal na škodo pokojnin. Ko sem zapisal, da je aktualna vlada ukinila izredne uskladitve pokojnin, sem to storil zato, ker so izredne pokojnine v skladu z zakonom in ker so v preteklih letih bili tudi podani pogoji, da se izvedejo takšne izredne uskladitve pokojnin.
Minister Mesec podcenjuje upokojence
Minister Luka Mesec se pred predstavniki medijev obnaša tako, kot da nihče med upokojenci ne zna računati in nam prodaja zgodbo, da se bo z zvišanjem odmernega odstotka na 70 % od pokojninske osnove izboljšal položaj upokojencev in da bodo pokojnine boljše, ali kot on pravi: »Dosegli bomo dostojne pokojnine.« Ob tem pa ne pojasni, kaj je zanj dostojna pokojnina za polno pokojninsko dobo. Žalostno je in tudi ponižujoče ob enem, da je veliko upokojencev, ki so dosegli polno pokojninsko dobo, pa je matematično njihova pokojnina celo nižja od z zakonom zagotovljene pokojnine, ki danes znaša 781 evrov. Ob tem pa ne smemo prezreti dejstva, da je zagotovljena pokojnina za 200 evrov nižja od praga tveganja revščine, ki je 981 evrov. Po mojem mnenju lahko govorimo o dostojnih pokojninah samo v primeru, ko pokojnina presega prag revščine. Vse ostalo je najbolj grobo norčevanje iz upokojencev in tudi iz tistih, ki danes še delajo in bodo enkrat v prihodnje pristali na »plačilni listi« Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Luka Mesec / Levica
Prikrajšani za eno pokojnino na leto
Vlada pod vodstvom Marjana Šarca je v decembru 2019 s spremembami in dopolnili zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G) izenačila moške in ženske v odmernem odstotku, tako da je za oba spola uzakonila odmerni odstotek 63,5 % od pokojninske osnove. Ta nepravična in tudi neustavna krivica se vleče že leta. Upokojenci, ki smo se upokojevali med letoma 2013 in 2022 ob upokojitvi nismo mogli vedeti, da bo do take spremembe prišlo. Prišlo pa ni zaradi politične volje takratne vladne koalicije, temveč zato, ker je Evropska komisija v svojem poročilu iz leta 2019 izrazila dvom v to, da je naš takratni sistem upokojevanja skladen z evropsko direktivo 79-7-EGS, z dne 19. 12. 1978. Takratna vladajoča koalicija se je namreč očitno ustrašila posledic, ki bi jih državi prineslo nespoštovanje evropske direktive, pa se je raje odločila, da to neskladje z evropsko direktivo popravi. Če tega dvoma s strani Evropske komisije ne bi bilo, bi se verjetno še danes moški upokojevali z različnim odmernim odstotkom od žensk. Takratna vladajoča koalicija pa je storila eno veliko napako, ko ni popravila krivic tudi upokojencem, ki smo bili upokojeni med letoma 2013 in 2022 in nas tako doživljenjsko prikrajšala za približno eno mesečno pokojnino na leto.
Marjan Šarec / Evropski svet
Ker nas politika ne sliši, smo se upokojenci, ki jih je ta ukrep prizadel, odločili, da bomo svojo pravico iskali tudi po pravnih poteh. Tako smo že leta 2023 vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona ZPIZ-2, ki pa je bila žal zavržena, ker predhodno nismo izrabili vseh pravnih možnosti. Zdaj smo odločeni, da bomo po svojo pravico šli tudi pred Evropsko sodišče, če doma ne bomo uspešni. Pri pogovorih s številnimi upokojenci so mi vsi sogovorniki dali jasno sporočilo, da bodo na prihodnjih volitvah volili tiste, ki bodo nekaj storili za odpravo krivic iz obdobja med letoma 2013 in 2022, kakor tudi, da bodo nekaj storili za splošno izboljšanje socialnega položaja upokojencev. Z aktualno pokojninsko reformo pa je oblast jasno pokazala, da na tem področju ni pripravljena storiti ničesar. Izračunal sem, da se bo s predlagano pokojninsko reformo socialni položaj tako obstoječih kot tudi bodočih upokojencev še poslabšal.
Pokojnine brez podlage v blagajni?
V preteklem obdobju sem opravil številne osebne pogovore s poslanci v državnem zboru. Z nekaterimi iz koalicijskih strank še pretekli mesec, z namenom, da bi pri njih ustvaril pozitivno mnenje do storjenih krivic in do stisk, ki jih preživljamo upokojenci, tudi zaradi tega, ker po podatkih Trasparancy International okoli tretjina državnega proračuna v Sloveniji ponikne v privatne žepe zaradi najrazličnejših koruptivnih dejanj. Odločevalci v državnem zboru pozabljajo na to, da je zaradi nepravičnega pokojninskega zakona iz leta 2012 bilo prikrajšanih okoli 70 tisoč upokojencev. Ti upokojenci imajo še zakonske partnerje in glede na slovensko povprečje vsaj še enega družinskega člana. To pomeni, da se odločevalci v parlamentu igrajo z okoli 200 tisoč glasovi volivcev, za katere pa dvomim, da jih bodo koalicijski politiki uspeli prepričati zgolj z anti-Janša narativom.
Kajtimir Kunc – publicist, aktivni državljan in borec za odpravo krivic upokojencev
S predlagano zadnjo pokojninsko reformo je vladajoča koalicija nedvoumno pokazala, da deluje izključno v korist kapitala in da jih prebivalstvo s svojimi problemi sploh ne zanima. Že nekaj časa tako nismo slišali nikakršnega poročila o tem, kako je država poskrbela za poplavljence, ki so v poplavah leta 2023 izgubili vse, kar so imeli. Nismo slišali nič o tistih, ki so jim poplave odnesle hiše, čeprav je jeseni 2023 bilo izrečenih veliko visoko zvenečih obljub. Tako je tudi z nami upokojenci. Država skrbi samo za tiste, katerih pokojnine že tako nimajo podlage v vplačilih v pokojninsko blagajno. S tem tudi zavestno ruši obstoječi pokojninski sistem, saj bodo mladi slej ali prej spoznali, da ob takšnem nima pravega smisla še vplačevati v pokojninsko blagajno. S tem pa ne bodo samo oni ostali brez pokojnin, ampak bomo ostali tudi mi, ki smo že upokojeni in prejemamo pokojnine iz tistega, kar se v pokojninsko blagajno nabere ravno skozi vplačila aktivnega dela prebivalstva.
Pokojnina ni socialna kategorija!
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se ne zavedajo tega, da pokojnina ni socialna kategorija, temveč je ekonomska kategorija ki deluje po zavarovalniškem principu in temelji na prejetih vplačilih v pokojninsko blagajno in na dobi vplačevanja. Za tiste, ki iz najrazličnejših razlogov niso vplačevali dovolj dolgo v pokojninsko blagajno ali pa so vplačevali le simbolne vsote (tako imenovani zoženi obseg), mora država poskrbeti preko socialnih transferjev. Protizakonito je, po mojem mnenju, da se iz pokojninske blagajne jemlje drugim, da bi plačali tistim, ki v vplačevanju prispevkov za pokojnine nimajo podlage. Pokojninski zakon sicer govori o solidarnosti, ampak ta solidarnost je pri nas postala kot elastika raztegljiv pojem. Solidarnost v pokojninskem sistemu bi morala veljati samo za tiste, ki so se iz kakršnih koli razlogov morali upokojiti z nižjo od polne pokojninske dobe (delovni invalidi, delavci ki so se morali upokojiti zaradi poklicne bolezni in podobni).
Z zadnjo pokojninsko reformo, ki je bila podpisana s partnerji v socialnem dialogu, se ne strinjajo tudi številni sindikati in so ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tudi posredovali zahteve, da nekatere stvari v predlagani pokojninski reformi tudi popravi. Med drugim je tudi izenačitev prispevkov v pokojninsko blagajno delodajalcev in zavarovancev. Zdaj zavarovanci vplačujejo skoraj enkrat več od delodajalcev, kar je, po mojem mnenju, unikum v Evropski uniji. Z izenačitvijo bi lahko dosegli vzdržnost pokojninske blagajne, kar je bil tudi en od temeljnih ciljev pokojninske reforme – ta pa ni bil dosežen, ko je vlada zlahka popustila pred zahtevami delodajalcev. Sicer pa bi bilo zanimivo slišati, kaj so v socialnem dialogu izborili sindikati oziroma njihovi predstavniki, ki so sodelovali v pogajanjih. Ali pa so morda bila pogajanja s socialnimi partnerji zgolj paravan za javnost, vse ostalo pa je bilo že prej dogovorjeno?
Odločevalci na preizkušnji – šteje vsak upokojenski glas
Počasi smo prišli v zadnje leto pred volitvami – v predvolilno leto. Predstavniki političnih strank imajo polna usta skrbi za upokojence, ko gre za to, da na volitvah pridobijo njihov glas. Aroganca predstavnikov oblasti pa je brez primere, ko vztrajno skušajo zagovarjati pravilnost njihovih, po vsebini, napačnih odločitev. Pri tem se kot pijanec plota držijo birokratskih fraz, ne da bi prisluhnili argumentom in da bi se upokojenski problematiki posvetili tudi po vsebinski plati.
Vladajoča koalicija je zdaj na resni preizkušnji. Ali bo zapravila priložnost, da bi popravila krivice upokojencem in tudi da bo napravila nekaj za izboljšanje socialnega položaja upokojencev, ali pa bo zaradi svoje arogance tvegala, da izgubi podporo volivcev na naslednjih volitvah? Politiki, ki zdaj še sedijo v parlamentarnih klopeh, bodo na naslednjih volitvah svoj položaj zanesljivo izgubili, če ne bodo spremenili svojega odnosa do upokojencev. Vse karte so v njihovih rokah.
