Ali veste, da se lahko zgodi, da kljub rednemu plačevanju prispevka vsi starostniki ne bodo upravičeni do dolgotrajne oskrbe, čeprav je minister za solidarno prihodnost napovedoval, da jo bo prejel vsak, ki jo bo potreboval? O tem, ali je posameznik do oskrbe res upravičen, bodo odločali centri za socialno delo, čeprav za to niso strokovno oziroma zdravstveno usposobljeni.
Upokojenci, ki jim bo pravica zavrnjena, se bodo morali znajti drugače. Nekaterim bo na voljo plačljiva občinska pomoč na domu, drugi se bodo morali zateči v medgeneracijske centre ali iskati druge oblike pomoči – kljub temu, da so prispevek za dolgotrajno oskrbo plačevali!
Če pa bo CSD izdal pozitivno odločbo in upokojenko ali upokojenca razvrstil v določeno kategorijo, bosta na tej podlagi sicer upravičena do storitev v obsegu, izraženem v urah. Denimo: če jima pripada 20 ur pomoči na teden, sta bila razvrščena v I. kategorijo. A prav tukaj nastane težava. Zavod za oskrbo na domu vseh 20 ur v praksi ne bo mogel zagotoviti, ker kadra enostavno ni dovolj. Zato bo denimo lahko ponudil le 10 ur.
To je potrdil tudi direktor Zavoda Pristan, ki je na naše vprašanje odgovoril:
»Glede na trenutno situacijo obstaja možnost, da izvajalci dolgotrajne oskrbe (DO) vsem upravičencem ne bomo mogli zagotoviti storitev v obsegu, do katerega bodo upravičeni. Prav tako obstaja verjetnost, da jim storitev ne bomo mogli nuditi točno v terminih, ki bi jim ustrezali.«
Kaj to pomeni v praksi? Bodo posamezniki redkeje previti, preoblečeni, umiti in stuširani? Bodo morali na osnovno higieno čakati dlje? Kaj pa v najtežjih primerih, kjer je priznanih 110 ur mesečne pomoči, a jih zaradi pomanjkanja kadra v praksi ne bo mogoče zagotoviti? Da kadra primanjkuje, je dejstvo, težave obstajajo že danes. Kot je pojasnil Martin Kopatin iz Zavoda Pristan, izvajajo storitve pomoči družinam na domu v 28 občinah:
»Kadrovska stiska je med izvajalci velika, kljub našim prizadevanjem za pridobivanje, izobraževanje in zadržanje zaposlenih.«
A to še ni vse. Ker upokojenka ali upokojenec ne bo prejel celotnega obsega ur, ki so bile priznane glede na zdravstveno stanje, smo se obrnili na ZZZS. Zanimalo nas je, ali bodo v tem primeru del že plačanega prispevka vrnili. Damjan Kos iz ZZZS je pojasnil:
»Za vračilo že plačanih prispevkov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ni zakonske podlage. Zbrana sredstva so namenska sredstva, namenjena financiranju pravic iz dolgotrajne oskrbe. Če izvajalci zaradi trenutnih kadrovskih ali organizacijskih omejitev vsem upravičencem ne bi mogli takoj zagotoviti storitev v obsegu, do katerega so upravičeni, bodo ta sredstva ostala v sistemu in bodo uporabljena za financiranje izvajanja pravic iz dolgotrajne oskrbe v prihodnje.«
A tudi to še ni vse. Kos je dodal, da bodo izdatki za dolgotrajno oskrbo v naslednjih letih postopno naraščali, kar pomeni, da se bo prispevek še povišal.
Vlada pa je z novim zakonom zmanjšala tudi finančno pomoč. Mnogi, ki so bili doslej upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo, nove pravice iz sistema dolgotrajne oskrbe odklanjajo, saj so prejemki nižji. Najvišji dodatek za pomoč in postrežbo je znašal 528 evrov, najvišji denarni prejemek v sistemu dolgotrajne oskrbe pa znaša 491 evrov. Dodatka se med seboj izključujeta. Kot piše na spletnih straneh vlade, dodatek za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ni združljiv z novim sistemom dolgotrajne oskrbe. Če se posameznik odloči za koriščenje pravic iz dolgotrajne oskrbe, se mu dodatek ukine.
Prej: 528 €
Zdaj: 491 €
Sistem dolgotrajne oskrbe na domu naj bi začel delovati ta mesec, vendar izvajalci opozarjajo, da ministrstvo za solidarno prihodnost ne nudi ustrezne podpore, da na vprašanja ne odgovarja in da ostaja veliko nejasnosti. Računalniški sistem za dolgotrajno oskrbo ne deluje, izvajalci še niso vpisani v register izvajalcev, kar pomeni, da oskrbe sploh ne morejo izvajati. Sprašujejo se, kdaj bodo prejeli potrdilo o vpisu v register izvajalcev, kdaj bodo izdane prve odločbe za dolgotrajno oskrbo na domu in kdaj bodo prejeli digitalno podporo – program za evidentiranje storitev na terenu ter program za izmenjavo podatkov med vstopnimi točkami in ZZZS.
Nejasno je, kako bo potekalo obveščanje koordinatorjev dolgotrajne oskrbe in vstopnih točk? Se bodo osebni načrti pošiljali skenirani po elektronski pošti ali na drug način? V navodilih ZZZS je zapisano, da z izvršljivostjo nove odločbe, ki jo izda vstopna točka, preneha veljati predhodno sklenjen osebni načrt, novega pa mora izvajalec izdelati v sedmih dneh. Kaj pa, če to zaradi pomanjkanja kadra ne bo mogoče?
Dodatne dileme se pojavljajo pri obračunavanju storitev. Kako naj izvajalec ravna z zahtevkom do ZZZS, če se obseg spreminja glede na dolžino meseca (denimo julij 2025 z 22 delovnimi dnevi, obseg storitev v I. kategoriji pa je 20 ur na mesec)? Od ministrstva izvajalci še niso prejeli pojasnila, kako bo po 1. decembru 2025 potekalo evidentiranje opravljenih storitev, ko pavšalnega plačevanja ne bo več. Bodo storitve ZZZS obračunavale po dejansko opravljenih urah, kot so cene izračunane na uro? Zakaj so pavšalni zneski za storitve koordinatorjev enaki kot za storitve za krepitev zdravja, čeprav se cene razlikujejo? In kdo bo financiral zagonske stroške za vzpostavitev storitev za krepitev zdravja in ohranjanje samostojnosti? Kako je z administrativnim kadrom, ki pripravlja obračune in zahtevke do ZZZS?
Na ministrstvu – molk. Večine odgovorov izvajalci nimajo.
Za uporabnike pa ni informacij o tem, koliko časa bodo čakali od vložitve vloge do rešitve in kdaj bodo dejansko prejeli pomoč. Bodo nastali vzporedni čakalni seznami? Kaj se bo zgodilo, če upravičeni pomoči ne bodo dobili zaradi kadrovske stiske?
Te rešitve od julija ni. Dolgotrajne oskrbe ni brez kadra. Na to opozarjajo vsi : Srebrna nit, Skupnost socialnih zavodov, Socialna zbornica. Domovi za starejše se že zdaj soočajo s hudim kadrovskim primanjkljajem, saj zaposleni odhajajo zaradi težkih fizičnih obremenitev, podplačanosti in dela v več izmenah. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pa kljub temu vztraja, da je dolgotrajna oskrba največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih.
*******************************************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
