Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac se je včeraj odzval na interpelacijo in ob tem zatrdil, »da so v tem mandatu na obeh področjih (stanovanjski politiki in dolgotrajni oskrbi) postavili temelje« (1), kar je v nadaljevanju označil za največji napredek v zadnjih 30 letih. Po njegovih besedah so izdali več kot (2) 1800 odločb za oskrbovalce družinskega člana, (3) 5000 ljudi je vključenih v e-oskrbo, kmalu pa bodo omogočili izdajanje odločb za dolgotrajno oskrbo na domu. (4) »Dolgotrajna oskrba ta trenutek živi na terenu,« je povedal minister Simon Maljevac.
1) Dolgotrajna oskrba ni izum te vlade in ni temeljna pridobitev v 3O letih te vlade, pač pa je le prenovljen in že obstoječ zakon. Institut oskrbovalca družinskega člana je bil v zakonu o dolgotrajni oskrbi uveden pod prejšnjo vlado, zametki pa segajo v leto 2004 v zakon o socialnem varstvu ter zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Institut oskrbovalca se je imenoval institut družinskega pomočnika. Namen tega je bil, da bližnji sorodnik prevzame celodnevno oskrbo osebe z invalidnostjo ali težko boleznijo. Družinski pomočnik je bil zaposlen pri centru za socialno delo, država mu je plačevala prispevke in minimalno plačo. Kasneje so se pravice tega pomočnika spreminjale tudi zaradi evropskih zahtev, dodana mu je bila pravico do plačanega dopusta, leta 2021 – pod prejšnjo vlado – pa je nastal zakon o dolgotrajni oskrbi (št. 196/21), kjer oskrbovalec družinskega člana dobi pravno ureditev v okviru dolgotrajne oskrbe. Torej, ne pod to vlado, ampak prejšnjo. Zato je beseda “temelj” čisto zavajanje. Ta vlada je izvedla spremembe obstoječe zakonodaje, kar je naloga vsake vlade. Zakon, ki je že obstajal, so prenovili; dodali so financiranje (na plečih ljudi, ne iz proračuna) in pogoje za pridobitev te pravice.
2) Minister je povedal, da so izdali kar 1800 odločb za oskrbovalce družinskega člana, ni pa postregel s podatkom, koliko od teh je vstopilo v to razmerje z državo zdaj in koliko jih je od prej. Leta 2008 je Romana Tomc v državnem zboru povedala tole: »Glede številk oziroma števila družinskih pomočnikov, bi želela s strani Vlade podati bolj natančno številko, ki datira iz 27. 5. 2008. Na ta dan je bilo 842 družinskih pomočnikov, hkrati pa je še več kot 100 interesentov oziroma vlog, ki so v reševanju in v zadnjem času se število družinskih pomočnikov po padcu, ki je bil v letu 2006, spet povečuje.«
Ali je minister prištel k novim oskrbovalcem družinskega člana nekdanje družinske pomočnike, ki jih je bilo že prej okoli 1000, ali so v nekaj mesecih pridobili 1800 novih?
Minister naj iz evidenc objavi podatke o oskrbovalcih po letih, da bodo številke relevantne!
Izvajalci dolgotrajne oskrbe so povedali, da četudi bi pridobili 1800 novih oskrbovalcev, to ni nobena pridobitev, ker se za to ne bodo odločali taki, ki imajo redno zaposlitev, saj nimajo enakih pravic, kot če bi bili zaposleni. Po izkušnjah različnih izvajalcev se za to razmerje z državo odločajo brezposelni (posledica je manj prijavljenih na zavodu za zaposlovanje), ko jim poteče pravica do nadomestila in če imajo še starše in taki, ki so težko zaposljivi. Na terenu omenjajo tudi številne anomalijah, ki jih do zdaj ni preverjal nihče. Mnogi so tudi do zdaj pobrali denar od države, za starše pa niso skrbeli. Torej, minister naj odgovori na vprašanje, koliko je na novo registriranih oskrbovalcev in kdo bo nadziral morebitne zlorabe? Kaj res isti CSD in socialne delavke, ki brez zdravstvenega znanja hodijo po domovih in odločajo o zdravstvenih kategorijah starostnikov? Izvajalci pravijo: Socialne delavke to počnejo »brez zdravnika. Na oko. Po občutku.«
Izvajalci opozarjajo tudi na hudo anomalijo, ki so jo uvedli, in sicer, da oskrbovalci družinskega člana dobijo višjo plačo od minimalne, so doma, nimajo šefa, imajo 21 dni dopusta, kljub temu pa so upravičeni do pomoči na domu, ki jo v 75% financira občina v istem obsegu kot prej?! Torej, oskrbovalec je doma, še vedno pa pride druga oskrbovalka previt, umit, pospravit, pomest? Dvojna pravica, medtem ko so jo nekomu odrekli?
3) E-oskrba
Minister se je pohvalil z E-oskrbo, ki je nastala že pred več kot desetletjem, ko so recimo v občini Velenje zapisali: »V MOV uvajamo dodatno storitev SOS GUMB, ki je del socialnovarstvene storitve, in sicer del socialnega servisa celodnevna povezava preko osebnega telefonskega alarma«. SOS gumbe, zapestnice in različne obeske, ki so delovali preko mobilne telefonije, so pred desetletji razširili tudi v gradnji oskrbovanih stanovanj. Med letoma 2011 in 2013 so se začeli sofinanicrati t. i. varovalni telefoni za starejše, kjer so že sodelovala telekomunikacijska podjetja. Leta 2018 in 2019 je država prvič sistematično podprla projekte e-oskrbe s tem imenom. Enako, E-oskrba, se imenuje tudi danes in ni nič novega, nič temeljnega. Novo je le to, kot piše na Telekomovi strani, da so bili izbrani za izvajalca in da je za uporabnike storitev »brezplačna«, ker jo financira Zavod za zdravstveno zavarovanje. A financira jo iz novega prispevka, ki ga plačujemo VSI. Torej tu ni nič temeljnega, E-oskrba je obstajala že prej in je stala 26 evrov.
Tako kot pri družinskem pomočniku oz. oskrbovalcu minister ni povedal, koliko uporabnikov je storitev e-oskrba uporabljalo prej? Je minister Simon Maljevac v število 5000, ki ga predstavlja kot dosežek, štel še vse od prej?
4) Minister je dejal, da je računalniški program, ki je osnova za delovanje, v testiranju in da bodo »kmalu omogočili izdajanje odločb za dolgotrajno oskrbo na domu.« Delovanje je bilo napovedano za september 2025.
Po naših zanesljivih informacijah v enem od ljubljanskih zavodov na današnji dan, 8. 9. 2025, ni niti enega v čakalni vrsti za storitev dolgotrajne oskrbe.
Temeljno, prvi v 30 letih?
********************************************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
