Dober mesec po sporni vožnji po nedokončani progi drugega tira Divača–Koper nam na koprskem tožilstvu potrjujejo, da je kazenska ovadba v obravnavi.
Poteka t. i. predkazenski postopek zoper tiste, ki se jim očita, da so vožnjo izkoristili za promocijske namene v predvolilnem času.
Ovadba bremeni državni vrh – med njimi predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, vodstvo 2TDK in Slovenskih železnic z Dušanom Mesom. Osumljeni so tudi strojevodja in vsi drugi udeleženci, ki so dovolili ali izvedli vožnjo.
Vožnja brez dovoljenja
Kot je zapisano v ovadbi, proga po javno znanih izjavah investitorja v tistem trenutku:
• ni bila tehnično prevzeta,
• nima uporabnega dovoljenja,
• formalno velja za gradbišče.
Brez soglasja Agencije za železniški promet vožnja po takšni progi ni dovoljena.
»Kljub temu je po njej zapeljal vlak z visokimi gosti. To je neposredna kršitev predpisov o varnosti železniškega prometa,« piše v ovadbi.
Vlagatelj K. V. vpletenim očita sum kaznivega dejanja ogrožanja varnosti javnega prometa po 325. členu KZ-1, hkrati navaja sum zlorabe uradnega položaja po 257. členu KZ-1. »Ministrica Alenka Bratušek in predsednik vlade Robert Golob sta izrabila svoj položaj, da sta prisilila nezakonito odprtje in vožnjo kljub pomanjkanju dovoljenj, s čimer sta si ali komu drugemu pridobila nepremoženjsko korist (politični PR) in povzročila škodo (ogrožanje varnosti).«
Izpis iz kazenske ovadbe
Zakonitost vožnje pod vprašajem
Ker ni dokazov, da so bili opravljeni vsi zahtevani testi in meritve, obstaja resen sum, da pogoji za vožnjo niso bili izpolnjeni, pojasnjuje dr. Jože Duhovnik – strojni inženir in univerzitetni profesor, ki se strokovno oglaša pri državnih infrastrukturnih projektih.
Vlaki bodo po drugem tiru med Divačo in Koprom začeli uradno voziti šele v začetku prihodnjega leta, ko naj bi proga končno dobila uporabno dovoljenje.
Nadaljuje: »Preiskovalnim organom ne bo težko prepoznati nezakonitost pri izvedbi preskusne vožnje, če bodo pravilno sledili dokumentaciji, ki jo mora predočiti izvajalec skupaj s pooblaščenimi organi, ki skrbijo za varnost v železniškem prometu.«
Policija nam je o preiskavi odgovorila, da »zaradi določil Zakona o varstvu osebnih podatkov na tako konkretno postavljena vprašanja ne moremo odgovarjati«.
Izsek iz revije Drugi tir
Gostje ali del tehničnega osebja?
»Danes je fantastičen dan,« je po sporni vožnji po 27-kilometrskem odseku proge 11. marca dejal predsednik vlade Robert Golob.
Predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ministrico Alenko Bratušek in direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa, ki so na protokolarnem vlaku predstavljali osrednji del državnega vrha, smo prosili za komentar ovadbe.
Vprašali smo jih, v kakšni konkretni vlogi so sodelovali na tej vožnji. So bili na vlaku gostje ali del testne ekipe?
Če so bili gostje – na progi niso imeli kaj iskati.
Če so bili del testiranja, pa danes že zagotovo vejo, kateri tehnični cilji so bili pri vožnji doseženi?
Da predsednik vlade dr. Golob ni storil nobenega kaznivega dejanja, niti s kazensko ovadbo niso seznanjeni, so nam odgovorili iz njegovega kabineta.
Z ministrstva Alenke Bratušek smo prejeli odgovor: »Z navedbami o domnevni kazenski ovadbi nismo seznanjeni. Za vsa vprašanja, povezana s testno vožnjo, se prosimo obrnite na organizatorja dogodka, družbo 2TDK.«
Na odgovor Dušana Mesa čakamo od 17. aprila.
Vir: revija Drugi tir
Drugi tir v omrežju interesov
»Tistim, ki so napovedovali, da bo drugi tir novi TEŠ 6, smo dokazali ravno nasprotno. Drugi tir ostaja znotraj ocenjene investicijske vrednosti 1,109 milijarde evrov in v okviru predvidene časovnice. Tega v projektih v Evropski uniji niso vajeni.« To pa so ministričine besede, ki jih je izrekla po sporni vožnji.
Njene teze smo preverili. Po mnenju stroke, ki je od začetka projekta drugega tira opozarjala na škodljive posledice in strokovno vprašljivo omrežje vpletenih, to ne drži.
Drugi tir kot sistemska napaka – politična odgovornost na Alenki Bratušek
Po besedah dr. Jožeta Duhovnika, univerzitetnega profesorja, inženirja strojništva in raziskovalca na področju metodike konstruiranja in projektiranja, sporni dogodek ni izjema, ampak simptom širšega problema.
Trdi, da je bil projekt drugega tira napačno zastavljen že na začetku. Odločanje je potekalo v zaprtem krogu, namesto odprte strokovne razprave. Po njegovem politično odgovornost nosi Alenka Bratušek, ki je zaupala ozkemu krogu projektantov, ki so bili plačani za izdelavo koncepta.
»Druga strokovna javnost je bila sistematično odrinjena, kar se pri javnih naročilih ne sme dogajati. To pomeni, da se taki projekti namerno vodijo nepregledno s pomanjkljivo strokovno verifikacijo.«
Dr. Jože Duhovnik / FB
Zavajanje pri hitrostih
Dr. Duhovnik največje zavajanje vidi pri hitrostih. Proga je predstavljena kot primerna za hitrosti do 160 km/h, vendar izračuni kažejo, da bo dejanska povprečna hitrost na odseku Divača–Koper le okoli 46 km/h. Pri tovornih vlakih naj bi bila realna hitrost okoli 88 km/h, čeprav je projektirana do 110 km/h.
»Na določenih odsekih – na primer pri radiju krivine 650 metrov – visokih hitrosti niti po fizikalnih zakonih niti po predpisih ni mogoče dosegati.
Preveč tunelov
Projekt je po njegovem mnenju tudi bistveno predrag. Vključuje okoli 20 kilometrov predorov, čeprav bi bilo mogoče traso zasnovati z le 4,5 kilometra tunelov. Razlika po njegovih besedah pomeni milijonske stroške in vsaj dve leti daljšo gradnjo.
Podobno problematični naj bi bili tudi viadukti na geološko zahtevnih terenih, kot je viadukt pri Glinščici, kjer dodatna tveganja predstavljajo nestabilna tla in vdor podzemne vode v tunelsko cev.
Enosmerni tok, dražji vlaki
Dr. Duhovnik opozarja še na zastarel elektroenergetski sistem. Drugi tir je zasnovan na sistemu napajanja z enosmernim tokom, ki pa ima omejitve; predvsem pri težkih tovornih vlakih, kjer je potrebna velika moč.
To po njegovem pomeni večje izgube energije in višje stroške tudi pri nakupu lokomotiv, ki morajo biti zaradi tega dražje in so tehnično bolj zapletene.
Zaradi boljšega izkoristka in večje zmogljivosti večina Evrope uporablja izmenični tok, medtem ko se pri nas razvoj železniškega prometa z uporabo enosmernega toka pri novogradnjah vse bolj omejuje.
Njegov sklep je jasen: »Drugi tir ni rezultat optimalnega inženirskega načrtovanja, temveč posledica načrtovanja v zaprtih strokovnih krogih političnih odločitev, ki preprečujejo naprednejše, tehnično bolje in cenejše rešitve.«
Alenka Bratušek v prisluhih
Spomnimo na prisluhe Vesna Vuković, v katerih je omenjala Bojana Tičarja in odtekanje denarja pri nadzoru projekta drugi tir.
Tičar naj bi Vukovićevi po njenih besedah »direkt povedal, kje Alenka krade. Ja, preko firme s Štajerske, za nadzor na drugem tiru. Je v lasti od sorodnika direktorja direktorata na železnicah. … Dva pa pol milijona evrov dvigne od 2TDK-ja.«
Odgovornost za projekte v infrastrukturnem omrežju sega do ministrice Alenke Bratušek, ki je politično odgovorna za področje državnih investicij v prometno infrastrukturo. Bratuškova je ministrica postala potem, ko ni bila izvoljena v parlament.
Infrastrukturno omrežje nakazuje preplet politike, kadrov in poslovnih interesov, kar pri izvedbi državnih projektov odpira vprašanja o transparentnosti in nadzoru nad državnimi milijardami.
Na prepletenost je že v začetku projekta 2. tir opozarjal tudi Emil Milan Pintar, iz sveta za civilni nadzor projekta 2. tir. Izpostavil je, da se v projektu pojavlja »preveč križanj enih in istih ljudi«.
Infrastrukturno omrežje
V prisluhih omenjeni Bojan Tičar je vodil Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI), ki upravlja z milijardami evrov. Vlada ga novembra 2023, kot navajajo mediji, zamenjala na predlog ministrice Bratušek.
Po njegovi zamenjavi naj bi se okrepil vpliv Dejana Jurkoviča, vodje Sektorja za železnice na DRSI. Odgovoren je za načrtovanje razvoja, javne razpise in gradnjo drugega tira. Ravno nestrokovna izhodišča in razpisni pogoji pa lahko vodijo v strokovna in finančna korupcijska tveganja.
Super nadzornik in sumljiv razpis
Od njega vodijo sledi do podjetja Mind Inženiring iz Ormoža, ki ga po pisanju vodi njegov sorodnik Mitja Kosec.
Podjetje je z le štirimi zaposlenimi in skromnimi referencami dobilo super nadzor nad projektom v vrednosti 2,25 milijona evrov z DDV. To podjetje je imela v mislih Vesna Vuković.
Zahteva po zgolj štirih zaposlenih v javnem razpisu lahko kaže na sporno postavljanje pogojev, značilno za nekatere infrastrukturne projekte. Podrobna analiza bi lahko razkrila morebitna korupcijska tveganja in povezave med odgovornimi.
Sporno je, da je Mitja Kosec pred tem delal na DRSI in DRI. To predstavlja potencialni konflikt interesov, ko je nadziral svoje nekdanje delodajalce.
Posel z Mind Inženiringom je sklenil državni 2TDK. V njem je eden ključnih Marko Brezigar, ki je z Golobovo vladi ponovno v upravi. Brezigar je bil član uprave 2TDK tudi pod Šarcem in tudi takrat je bila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Brezigar je bil pred prihodom v 2TDK zaposlen v GH Holdingu, ki izvaja tretji sklop del na drugem tiru.
Fenomen Jerneja Pavliča
Računsko sodišče je leta 2024 opozorilo, da se veliki infrastrukturni projekti izvajajo znotraj ozkega kroga državnih podjetij brez prave konkurence. Med izpostavljenimi je DRI upravljanje investicij pod vodstvom Jurija Kača. Slednji kljub opozorilom KPK ostaja na položaju že tri mandate – ob politični podpori Alenke Bratušek (kot premierke ali ministrice).
V istem krogu se pojavlja tudi Jernej Pavlič. Dolgoletni državni sekretar Alenke Bratušek in njen tesen politični sopotnik. Vlada ga je postavila za nadzornika državnega podjetja SŽ-Infrastruktura. SŽ Infrastruktura je samo z ministrstva Alenke Bratušek dobila 483 milijonov.
Da vpliv ni le formalen, kaže tudi 330 milijonov težka tožba turškega izvajalca del na drugem tiru Yapi Merkezi, ki trdi, da je Pavlič »vlekel niti«, medtem ko naj bi 2TDK in DRI – kot so zapisali v Dnevniku: »Samo navidezno delujeta neodvisno, v resnici pa sta pod vplivom ministrstva za infrastrukturo in vlade«.
»Razlogi iz tožbe turškega podjetja in posredno tudi Kolektorja bi lahko predstavljali pomembno sled za preverjanje delovanja DRSI, DRI, Železniškega projektivnega podjetja in Projektivnega podjetja Alineja. Ob ustrezni strokovni obravnavi bi lahko pokazali morebitna tveganja sistemskega preusmerjanja javnih sredstev na vnaprej dogovorjene naslove,« meni dr. Jože Duhovnik.
Korupcijska afera?
Nedavna kazenska ovadba povezuje Jerneja Pavliča in Stranko Alenke Bratušek (SAB) z domnevno korupcijsko afero na Slovenskem državnem holdingu (SDH).
Jernej Pavlič in Alenka Bratušek / Trma.si
Jernej Pavlič je med osumljenimi zaradi domnevno prejetega darila – smuči v vrednosti okoli 1.000 evrov. Stranka SAB pa naj bi prejela 5.000 evrov v gotovini.
V istem omrežju se omenja tudi vplivni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki deluje pod vsemi vladami. Ima pomembno operativno vlogo pri razporejanju poslov in upravljanju milijonskih pogodb.
V javnosti se pojavlja v povezavi s sumi večmilijonskih fiktivnih poslov. Mes ni bil med osumljenimi, a je bil kot direktor v središču preiskave sistema.
*Naslovna slika je obdelana s pomočjo AI.
********************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
