Jutri se odpira moški zapor Dobrunje. Skoraj 90 milijonov evrov vreden državni gradbeni projekt, ki ga v Sloveniji zaradi zaporske stiske nujno potrebujemo. Sprejel bo 388 zapornikov, del so jih že vselili.
Odprtje bi lahko minilo v soju slavnostnih luči, če ne bi na portalu Preiskovalno.si razkrili, da je bilo z gradbišča zapora odpeljanih več tisoč tovornjakov odpadkov, med njimi tudi nevarnih, ki so nezakonito zakopani v naravi.
Zemljevid prikazuje znana nezakonita odlagališča na podlagi izdanih inšpekcijskih odločb IRSOE. Odlagališč je še več.
Če je bilo sprva še govora o 840 tovornjakih odpadkov, se najnovejši podatki iz inšpekcijskih odločb približajo številki 5000 tovornjakov. Okoljski inšpektorji so v nadzoru odkrili, da je Anton Grandovec iz Dobrunj odpeljal slabih 100.000 ton ali 60.00 kubičnih metrov gradbenih odpadkov, kar je še enkrat več od prvotnih ocen.
Odločba IRSOE
Možnosti sta dve: ali so količine odpadkov v evidenčnih listih napihnjene zaradi zaslužka, ali pa je bilo odpeljanega bistveno več materiala, kot je bilo načrtovano, kar posledično pomeni še večje onesnaženje narave.
Pritiski, grožnje, svarila
Odpadki so končali na najmanj 34 lokacijah po Sloveniji. S pomočjo GPS naprav na tovornjakih so jih inšpektorji izsledili ob gozdovih, na kmetijskih zemljiščih, v naseljih, na območju krajinskih parkov in ekološko občutljivih površinah in celo v bližini šole. Med odpadki so tudi nevarne snovi, kot so težke kovine, ogljikovodiki, PHA, mineralna olja (karcinogeni, mutageni in ekotoksični elementi).
Odločba IRSOE
Pri razkrivanju nezakonitosti, ki spremljajo projekt izgradnje zapor Dobrunje od začetka gradnje oktobra 2022, sva bili deležni pritiskov, groženj in svaril s strani državnih institucij in izvajalcev projekta.
Ključni dokumenti v zadevi, ki bi razkrili dejansko sliko ravnanja izvajalcev in onesnaženja, ostajajo nedostopni. Tožilstvo opozarja, da bi razkritje lahko ogrozilo zbiranje dokazov in ogrozilo postopek.
Ovadbe in inšpekcijski postopki
Odgovornost v projektu sega od političnega vrha vlade Roberta Goloba, pravosodnih ministric Dominike Švarc Pipan in Andreje Katič, okoljskega ministra Bojana Kumra in ministra za naravne vire Jožefa Novaka, vse do izvajalcev in podizvajalcev.
Afera Dobrunje je v fazi predkazenskega postopka. PU Ljubljana je začel kriminalistično preiskavo zaradi sumov kaznivih dejanj zoper okolje, ponarejanja listin in gospodarske kriminalitete. Podanih je bilo več ovadb. Potekajo številni inšpekcijski postopki (najmanj 19).
Skrbnica pogodbe v povezavah
Začelo se je na Ministrstvu za pravosodje, ki je skupaj z Ursiksom (Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij) investitor gradnje zapora.
Visoka uradnica ministrstva in vodja službe za nepremičnine in investicije Lucija Remec je imela ključno operativno vlogo pri projektu. Bila je skrbnica pogodbe in v razpisni komisiji, ki je za gradnjo zapora izbrala konzorcij: Kolektor Koling-CGP-Pomgrad.
CGP najbogatejšega Slovenca Darija Južne je bil odgovoren za odvoz odpadkov z gradbišča v Dobrunjah. Ta je odpadke prepustil prevozniku Antonu Grandovcu, ki jih ni oddal pooblaščenim prevzemnikom, temveč jih je odlagal na črno. S tem se je izognili stroškom in postopkom pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj.
Odločba IRSOE
Že konec leta 2023 so se pokazale očitne nepravilnosti v evidenčnih listih, kljub temu je Lucija Remec odločila, da se poročila o odpadkih pripravijo šele po koncu gradnje. Ko so inšpektorji leta 2024 potrdili, da so evidenčni listi prirejeni, se ni zgodilo nič.
Lucija Remec je bila kot vodja odgovorna tudi za nadzornike projekta, ki bi morali nadzirati izvajalce. Nadzor je izvajalo podjetje Projekt Nova Gorica pod vodstvom Vladimirja Durcika. Nadzorni inženir je bil Oton Zuljan. Z državo so sklenili pogodbo v višini 2.662.406,00 evrov. Pozneje je bil sklenjen še aneks za 20.300,80 evrov z DDV. Na naša vprašanja se niso odzvali.
Povezave vodijo naprej
Oton Zuljan je član UO Matične sekcije strojnih inženirjev v okviru Inženirske zbornice Slovenije, ki ji predseduje Črtomir Remec, dolgoletni direktor Stanovanjskega sklada RS in mož Lucije Remec. Lucija Remec deluje v disciplinski komisiji zbornice.
To je zelo pomemben podatek, ki odpira vprašanje suma konflikta interesov.
Člani IZS so dolžni spoštovati etični kodeks in strokovna pravila. Iz dokumentacije izhaja sum, da so inženirji, ki delujejo v okviru zbornice, podali krive izpovedbe.
Kot je tale:
Izjava inženirja, da je s projektom vse v redu.
Niti kazenske ovadbe zaradi prirejenih evidenčnih listov niti odprti inšpekcijski postopki zaradi nezakonito odloženih odpadkov niso bili ovira za njihova pozitivna mnenja za uporabno dovoljenje za zapor.
Disciplinska tožilka zbornice, Darija Rus Jamnik, nam je odgovorila, da zbornica zoper njih ni ukrepala in je postopke preložila na čas po zaključku preiskav. »Disciplinsko tožilstvo Inženirske zbornice Slovenije (IZS) je bilo po opravljenih poizvedbah obveščeno, da v zvezi z zadevo že potekajo inšpekcijski ter predkazenski oziroma kazenski postopki. Skladno z določbami Disciplinskega pravilnika IZS se lahko disciplinski postopek v primeru sočasnih postopkov pred drugimi državnimi organi prekine do njihovega zaključka. Nadaljnji postopki zoper člane IZS, na katere se prijava nanaša, se bodo zato vodili po zaključku postopkov pred drugimi organi in ob razpoložljivosti relevantne dokumentacije.«
Umik in vrnitev Remčeve
S parom Remec sta povezana tudi projektanta zapora Dobrunje, Davorin Počivašek in Urban Petranovič. Za projekt sta prejela 1,3 mil. €. Po podatkih iz Erarja, največ zaslužita pri poslih s parom Remec. Izhajata iz biroja Bevk Perović arhitekti, s katerima Remčeva sodelujeta.
Isti krog se pojavit tudi v zgodbi sodne stavbe na Litijski. Lucija Remec je za projektanta izbrala kar mentorja svoje hčere, vodjo biroja Vaso J. Perovića. To smo razkrili na Preiskovalno.
Pod ministrico Dominiko Švarc Pipan je bila Lucija Remec za štiri mesece umaknjena z mesta vodje in s tem tudi s projekta Dobrunje, a se je pod Andrejo Katič vrnila.
Visok položaj prinaša moč, a tudi visoko osebno odgovornost za strokovno in zakonito izvedbo javnih projektov. Če se visokemu uslužbencu ministrstva dokaže krivda, odgovarja za škodo, ki je nastala pri izvedbi projekta pod njegovim nadzorom. Najresnejša pa je kazenska odgovornost v primeru sume zlorabe položaja, oškodovanja javnih sredstev, prirejanja dokumentov in kaznivih dejanj zoper okolje.
Država pri odpadkih odpovedala
Projekt gradnje zapora presega okvir enega ministrstva. Mojca Klemenčič Lipovec Vodja Oddelka za upravne zadeve ravnanja z odpadki na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je novembra 2025 podpisala pozitivno mnenje za uporabno dovoljenje.
Kljub temu da je isti resor takrat že vodili 19 inšpekcijskih postopkov zaradi nezakonitega odlaganja odpadkov in prirejenih dokumentov!
Sistem nadzora je na ravni države povsem odpovedal. Ključni nadzorni mehanizem (25. člen Uredbe o odpadkih) se sploh ne izvaja.
25. člen pa bi zagotavljal sledljivost odpadkov, saj določa, da mora biti za vsako pošiljko odpadkov izdan evidenčni list, ki spremlja odpadke od izvora do končnega prevzemnika. Tako pa so v primeru Dobrunj lahko z enim samim evidenčnim listom pokrili več sto voženj in prikrili dejanske lokacije odlagališč.
Še več: vlada Roberta Goloba z ministrom za okolje Bojanom Kumrom je izvajanje teh pravil prestavila na leto 2030.
CGP je imel proste roke, da je za »umazane posle« z odpadki najel Antona Grandovca, ki je brez pooblastil izpolnjeval evidenčne liste in vanje vnašal lažne podatke. Kakšna je bila računica? Večji zaslužek? CGP in Grandovec vztrajata, da nista nič storila narobe.
Dobrunje kot simptom
Peter Černigoj, inženir z dolgoletnimi izkušnjami na področju nizkih gradenj in javnih investicij, primer zapora v Dobrunjah razume kot simptom širšega, globoko ukoreninjenega sistemskega problema, ki zajema celotno področje javnih investicij od zaporov in bolnišnic, cest in železnic.
»Ključni problem izhaja iz dejstva, da ministrstva, občine in druge javne institucije nimajo ustreznih strokovnih kapacitet za vodenje kompleksnih projektov. Manjkajo tako lastne kot zunanje usposobljene strokovne skupine, ki bi bile sposobne učinkovito voditi investicije, kar odpira prostor za številne nepravilnosti. Sistem je prepreden z vrzelmi, ki omogočajo neučinkovitost, napihovanje stroškov, kršitve predpisov in celo korupcijske prakse. Posebej problematična pa je razpršena odgovornost, saj v primeru napak ali nepravilnosti nihče ne nosi resnih posledic. Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica za arhitekturo in prostor ne opravljata učinkovitega nadzora nad svojimi člani, saj zakonodaja ne predvideva jasnih mehanizmov za sankcioniranje strokovnih napak. Posledično pooblaščeni inženirji, nadzorniki in projektanti delujejo v okolju brez realnega tveganja za izgubo licence ali druge sankcije.«
Opozarja na problematično prakso izdajanja gradbenih in uporabnih dovoljenj, pri čemer pristojni organi pogosto ne preverijo, ali projekti in objekti dejansko izpolnjujejo bistvene zahteve in standarde. To pomeni, da so lahko napake vgrajene že v projektni dokumentaciji, še preden se gradnja sploh začne.
Moč in vpliv gradbincev od države do medije
Gre za javne investicije, financirane z davkoplačevalskim denarjem. Zato bi morali biti standardi nadzora, transparentnosti in odgovornosti visoki, pa meni upokojeni gradbenik Dušan Divjak. »V razpisih investitorji zahtevajo, da enotne cene vključujejo vse stroške, tudi stroške ravnanja z odpadki. Če izvajalec ravna v nasprotju z zahtevami, ustvarja neupravičen dobiček. Če naročnik to dopušča in plačuje, je soodgovoren za korupcijo. Če izvajalec ne utemelji, da je viške gradbenega materiala predal v skladu z zahtevami Uredbe o ravnanju z odpadki, to pomeni, da je zaračunal odvoz materialov, ki jih ni ustrezno obdelal in zanje nima dokazil. V tem primeru ni upravičen do plačila in država je plačala fiktiven posel. To pa pomeni oškodovanje javnih sredstev.«
V tako neurejenem okolju največ pridobijo interesne skupine, ki izkoriščajo sistemske pomanjkljivosti za lastne koristi. Pri državnih poslih si roke manejo gradbinci. Kolektor Stojana Petriča in CPG Darija Južne spadata med največje dobitnike državnih gradenj. Južna je hkrati pomemben delničar Petrola, kar odpira vprašanja političnih povezav in vpliva.
Dari Južna / 24ur.com
V njunem miljeju so pomembni tudi mediji. Petrič je povezan s časopisom Delo, Južna pa z omrežjem družbe Salomon v imperiju Martina Odlazka. O nezakonitem zakopavanju odpadkov ti mediji skoraj niso poročali.
Pol stoletja smetišča
Da je bila gramozna jama na območju današnjega zapora v Dobrunjah tempirana bomba, nam je povedal domačin Viktor L. Spominja se, kako je kot deček stikal med odpadki starega smetišča, ki je nastajalo še v času Jugoslavije. Velika jama je bila globoka več kot deset metrov, pred približno petdesetimi leti pa so jo začeli postopoma zasipavati z različnimi odpadki.
»Vanjo niso vozili samo običajnih smeti. Veliko je bilo industrijskih odpadkov, žlindre, raznih tekočin, celo bolnišničnih odpadkov – okrvavljen sanitetni material in rabljene igle. Ko so posamezne dele jame zapolnili, so jih prekrili z gradbenim materialom, šele mnogo kasneje pa so površino izravnali in nanjo navozili zemljo.«
Material iz gramozne jame v Dobrunjah / Poročilo o vplivih na okolje
Podtalnica in vodnjaki
Viktor je spremljal, kako so med gradnjo zapora odpadke vozili na bližnje kmetijske parcele ob Litijski cesti in Cesti II. grupe odredov. Pravi, da tam še danes stojijo dolgi kupi materiala, preraščeni s plevelom in grmovjem.
Na tem koncu je območje prodnato, pod njim pa se razteza podtalnica Save. Viktor opozarja: »Smeti so prepeljali na parcele sredi njiv, kjer se raznašajo v okolico kot prah in pronicajo v globino.«
Nekatera gospodinjstva v Dobrunjah pod Urhom so nekoč imela lastne vodnjake, iz katerih so se oskrbovali s pitno vodo. Uporabo so prepovedali zaradi onesnaženja vode, ki naj bi izviralo prav iz gramozne jame, se spominja Viktor. V bližini pa naj bi še bila vrtina za namakanje njiv. Sprašuje se: »Kakšna je kakovost te vode in kaj konča na krožnikih ljudi? Gre za zdravje ljudi in za podtalnico. Tukaj ne bi smelo biti nobenih dvomov.«
Kemične analize pokazale nevarne snovi
Pred začetkom gradnje zapora so v gramozni jami opravili kemične analize zemljine. En del je predstavljala nenevarna zemlja in kamenje, ki se je lahko ponovno uporabila pri gradnji, del so bili mešani gradbeni odpadki, ki bi morali biti ustrezno obdelani in shranjeni, najbolj problematičen pa je bil del zemljine, ki je vsebovala nevarne snovi, kot so ogljikovodiki, težke kovine in katran.
To so podatki o sestavi izkopanega materiala: nevarnih odpadkov je bilo po ocenah 3.800 kubičnih metrov. To je 316 tovornjakov!
Poročilo o vplivih na okolje za zapor Dobrunje
Leta 2016 so analizirali 5 vzorcev iz štirih vrtin do globine 20 metrov. Ugotovili so presežene vrednosti: bakra, mineralnih olj, PH.
Erico, 2016
Leta 2020 so bile v vseh analiziranih 19 izkopih zaznane presežene vrednosti:
- težkih kovin (baker, živo srebro, molibden),
- vsote ogljikovodikov,
- PAH (policiklični aromatski ogljikovodiki – nastajajo pri nepopolnem izgorevanju in so pogosto povezani z industrijskimi ali kurilnimi procesi,),
- pH,
- celotnega organskega ogljika (TOC) in celotnega dušika.
Poročilo o vplivih na okolje za zapor Dobrunje
Eden izmed vzorcev je bil klasificiran kot nevaren odpadek – rakotvoren, mutagen in ekotoksičen. Raziskovalci so med izkopom zaznali tudi »vonj po katranu«.
Poročilo o vplivih na okolje za zapor Dobrunje
Vzorci so bili odvzeti samo do globine 5 metrov, kar pomeni, da je dejanska stopnja onesnaženja lahko še višja.
Težke kovine v dveh naseljih
Spodnja tabela pa prikazuje rezultate analiz petih vzorcev zemljine, v katerih so izmerili koncentracije težkih kovin (cink, baker, nikelj), mineralnih olj in policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH). Vrednosti so primerjane z mejnimi, opozorilnimi in kritičnimi mejami, ki jih določa Uredba o imiisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. Našli so jih na območju nelegalnega odlaganja odpadkov na Polici pri Grosupljem in v Kukmaki pri Velikih Laščah.
Prepoved uporabe
V Poročilu o vplivih na okolje za Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana Dobrunje (avtor: Zavita, svetovanje, d. o. o., 2020-2021), je bilo posebej opozorjeno, da se onesnažene zemlje ne sme uporabljati za kmetijstvo ali nasipavanje. V nekaterih primerih zaradi združenih vzorcev namreč ni bilo mogoče določiti vira onesnaženja, kar pomeni, da je dejanska obremenjenost okolja lahko podcenjena. Piše tudi, da bi nevarni odpadki morali biti ločeno skladiščeni in nadzorovano odstranjeni, mešanje z nenevarnimi pa je izrecno prepovedano.
Na terenu se je zgodilo nasprotno: odpadki so se mešali in končali v naravi. Kot smo razkrili na Preiskovalno, so zakopani neposredno ob šoli, na kmetijskih površinah, v gozdovih in na poljih, ob kraškem parku, v vrtačah, v naselju z mladimi družinami, kjer se na onesnaženi zemlji igrajo otroci. V naselju Kukmama v Velikih Laščah in ob osnovni šoli na Polici pri Grosupljem pa so analize pokazale tudi onesnaženje s težkimi kovinami. Izcedne vode z nasipov se danes iztekajo tudi v bližnja vodna zajetja in podtalnico!
Material ni nevaren, je pa nevaren za uporabo
Kljub ugotovljenemu onesnaženju Agencija RS za okolje vztraja, da »nevarnost za zdravje ljudi ni znatna in da okoljska škoda ni nastala, saj kritične vrednosti niso bile presežene«. Pri tem Arso ne pojasni, kaj pomeni »znatna nevarnost«.
Takšno razlago odločno izpodbija zdravnica dr. Metoda Dodič Fikfak, ki opozarja, da bi morala država odlagališča temeljito vzorčiti na različnih mestih in globinah. Brez tega se tveganje podcenjuje, onesnaženje pa se lahko neopazno širi v podtalnico in prehransko verigo.
Vprašanje ostaja: kako je mogoče, da material formalno ni opredeljen kot nevaren odpadek, hkrati pa – kot izhaja iz Poročila o vplivih na okolje – sploh ni primeren za uporabo v okolju?!
Na zemlji iz Dobrunj se ne sme saditi poljščin, ni dopusten stik z njo, niti se je ne sme uporabljati za zasipavanje nekmetijskih površin! Če je material nevaren za uporabo, kako potem ni nevaren? Gre za očiten logični nesmisel, ki zmanjšuje dejansko razsežnost problematike.
Kakšen bo epilog?
Bodo odgovorni in mediji še naprej molčali, odprtje zapora pa bo nepravilnosti dokončno pokopalo? Posledice v okolju ostajajo. Inšpektorji vsak mesec napišejo nove odločbe za sanacijo. A namesto kršiteljev zakonodaje – izvajalca CGP in podizvajalca Grandovca – breme sanacije nosi Ministrstvo za pravosodje.
Uporabno dovoljenje, izdano brez zadržkov, je celotno odgovornost preložilo na investitorja. Vsi, ki so ob goljufijah gledali stran, so projektu prižgali zeleno luč.
Gradbenik Dušan Divjak opozarja na nezakonite prakse in da je problem odpadkov le vrh ledene gore:
»Primer odpadkov razkriva sistemske pomanjkljivosti, ki omogočajo zniževanje stroškov in ustvarjanje dobičkov na račun nezakonitih praks. Domnevam, da primer neobvladovanja ravnanja z gradbenimi odpadki dovolj nazorno kaže na sistemske pomanjkljivosti, ki dopuščajo izvajanje nedopustnih aktivnosti z namenom zmanjševanja stroškov izvajalcev storitev javnih investicij gradenj s korupcijskim ciljem ustvariti največji možni dobiček. Opozarjam pa, da je problematika odpadkov manjši del ledene gore pri javnih storitvah gradenj. To je vidni del nad vodno površino, skriti nevidni del, ki povzroča razne anekse posameznemu predmetu pogodbe pa je pod vodo in je rezultat pogostih posegov in sprememb dobrih praks izoblikovanih v preteklosti. Popisi del, socialni damping, pomanjkljive predhodne analize, neobstoj branžnih opisov ali norm so ključni razlogi da se je pri nas sprejela praksa, ki dopušča predvideti nepredvideno. In rezultat vsega tega so aneksi, ki nagrajujejo napake. Nikoli pa ni javno objavljenih analiz kaj in kdo je razlog za tako nagrajevanje. To je slika skrbnosti porabnikov javnih sredstev investicij storitev gradenj.«
Posledice bodo absurdne: namesto izvajalca bo za nezakonito ravnanje z odpadki plačal investitor – torej mi, davkoplačevalci.
********************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
