Stanko Mlakar z nečakinjo Nado Medved / Preiskovalno.si
Razkrivamo primer sistemske ignorance in birokratskega nasilja nad 87-letnikom. Stanko Mlakar je upokojenec iz Zlatoličja. Živi na poplavnem območju, kjer je bil že najmanj trikrat do pasu v vodi. V vasi poteka gradnja protipoplavnih zidov in nasipov, a projekt bo Stanka Mlakarja obšel. Njegova domačija bo med poplavami pod vodo, Stanko Mlakar pa ujet za betonskimi zidovi. Ali bomo v letu 2025 res dopustili, da starejši ostanejo ujeti v lastnih domovih brez osnovnih življenjskih pogojev, brez možnosti pobega ali dostopa zdravnika? Kdo bo prevzel odgovornost?
87-letni Stanko Mlakar od rojstva živi na kmetiji v Zlatoličju, kjer so morali njegovi predniki stoletja trdo delati za vsakdanji kruh.
Na kmetiji je od mladih nog pomagal tudi Stanko, ki kljub pešanju zdravja, slabšemu sluhu in vidu, še vedno rad zaide v hlev in postori kaj nujnega okoli hiše. Po smrti brata in mame, za katero je skrbel, je na domačiji ostal povsem sam. S plačo, ki jo je zaslužil v mariborskem Tamu, kjer se je upokojil malo pred njegovim bridkim koncem v 90-ih, je poskrbel za nečakinjo Nado, ki je med šolanjem živela pri njem. Zadnja leta mu Nada, ki se je vmes izšolala za profesorico in poučuje na srednji šoli v Ljubljani, vrača tako, da se je preselila na domačijo in mu pomaga pri vsakodnevnih opravilih.
V zadnjih poplavah je bila Mlakarjeva domačija, ki se nahaja na robu vasi, najbolj prizadeta.
Poplavljena Mlakarjeva domačija, ko visokovodni zid še ni v funkciji. / Obe fotografiji: Osebni arhiv
Stanko Mlakar pripoveduje, da je stal do pasu v vodi.
Plavati ne zna, a je vseeno poskrbel za edinega bika v štali, da se ni utopil. Ob nalivih voda zaliva kleti, iz katerih se širi vonj po vlagi in plesni. K sreči pa ima njegova hiša visoko pritličje, tako da ob zadnjih poplavah avgusta 2023 v hišo ni pritekla, je pa segala skoraj do praga.
Območje Zlatoličja je bilo večkrat pod vodo – obstajajo celo zapisi, da so leta 2012 do njegove kmetije lahko dostopali samo s čolnom.
Ponavljajoče se naravne ujme so botrovale protipoplavnemu reševanju območja z gradnjo naravnega nasipa in betonskih zidov z nepropustnimi vrati. Gradnja, ki jo sofinancira Evropska unija, je v polnem teku. Vas in posamezne domačije bodo zaščitili z visokimi betonskimi zidovi in naravnimi barierami, pri čemer bo Stanko Mlakar ostal ujet sredi jezera.
Za zidom je Mlakarjeva domačija, ki se bo ob poplavah spremenila v bazen. / Preiskovalno.si
Zid se konča ob cesti, kjer bodo neprepustna vrata, za katerimi bo ostal ujet Mlakar. / Preiskovalno.si
»Stric je bil zaveden in ogoljufan«
Država ga je pustila na cedilu, meni 87-letnik, saj bo njegova domačija ob poplavah postala bazen za zbiranje poplavne vode. Sam pa bo ostal ujet na otoku sredi poplavljenega območja. Brez možnosti pobega in dostopa kogar koli do njegovega doma.
V rdečem krogu se nahaja Mlakarjeva domačija, ki bo ob poplavah zalita z vodo. / Preiskovalno.si
Za njegovo kmetijo že stoji betonski zid. Bližnji sosed je hermetično ograjen že od lani, prav tako soseda, ki domuje višje. Ducat hiš bo zavarovanih. Na varnem za zidom je tudi nogometno igrišče, katerega od Mlakarjeve kmetije ločuje le cesta.
Nogometno igrišče bo na varnem. / Preiskovalno.si
Kako bo omogočen dostop do stanovanjske hiše, ki bo kot osamelec sredi vode? Kaj se bo zgodilo v primeru Stankove bolezni ali potreb nujne medicinske pomoči, ki jo pri 87 letih lahko potrebuje v vsakem trenutku? Kdo mu bo prinesel živila, osnovne potrebščine? Njegova kmetija bo po načrtih ostala nedostopna. Tudi cesta bo poplavljena. Vrata pa bodo morala zaradi reševanja preostalih družin v vasi ostati zaprta. To pa bi lahko bilo za življenje Stanka in Nade ogrožujoče. Dobesedno ju bodo zaprli v naravni bazen.
»Moj stric ne zna plavati, kako bova prišla do vrat v zidu, ali bova morala preplezati zid,« se sprašuje Nada Medved. Načrt ukrepov za reševanje ljudi, družine in imetja ni znan.
»Stricu so odvzeli pravico do varnosti in dostopa do njegovega doma,« je ogorčena nečakinja Nada Medved, ki zaradi stričeve starosti in slabšega sluha in vida zdaj sama bije sodno bitko z državo. Prepričana je, da so njenega strica, srčnega bolnika, zavedli in ogoljufali.
»K meni sta prišla možakarja in vprašala, če dovolim, da se ob mojem zemljišču naredi zid za soseda. To sem podpisal. Mislil sem, da se rešuje meja. Za zid okoli kmetije pa nisem vedel,« se obiska iz 18. januarja 2023 s solzami v očeh spominja Stanko.
Pravi, da se obiskovalca nista predstavila, mu ničesar razložila, a da je v dobrobit odnosov soglasje za najbližjega soseda podpisal. Sosednja hiša je danes kot trdnjava. Zid okoli in okoli, panelna vrata pa preprečujejo vdor vode. Tisto, ki se je med poplavami nabirala znotraj obzidja, pa so črpali ven in s tem dvigujejo nivo vode, ki se steka na Stankovo domačijo.
Ob zadnjih poplavah je bila cesta do Mlakarja nedostopna, bližnji sosed pa je izza zidu črpal vodo na poplavno območje. Mlakarjeva domačija je slabih 100 m desno. / Osebni arhiv
Da bodo na konec njegove domačije postavili zid, ki bo vas zaščitil pred poplavami, njegovo nepremičnino pa poplavil, je Stanko izvedel šele, ko so dela že stekla. In je bilo sprejeto gradbeno dovoljenje.
Stoletna domačija obsojena na potop
Nenavadno je, da v vsem tem času nihče ni poskušal poiskati nečakinje Nade, ki dobrih 10 let živi v hiši ob stričevi, med njima pa je le 50 metrov zračne razdalje, da bi pogledala zahtevno dokumentacijo. Tako pa so gospodu, ki je takrat štel 84 let, ki slabše sliši in vidi, na hitro pomolili papir pod nos, zapletene pravne latovščine pa tudi ni mogel prebrati ne razumeti, kaj šele predstavljati, kaj bo predvidena gradnja dejansko pomenila za njegovo varnost in kaj bo povzročila njegovemu imetju. Verjetno bi vsakega, ki bi si prostovoljno želel ostati ujetnik na poplavljenem območju, si zavestno povzročiti škodo na lastnini in ogrožati lastno varnost, razglasili za norega. Ali je v ozadju kaj drugega?
Nečakinja Nada se sprašuje: »Kako je mogoče, da naša domačija, ki obstaja že stoletja, ni vredna zaščite, medtem ko je bila sosednja domačija, ki je bila pred 36 leti zgrajena na črno, deležna celovite zaščite v višini približno 500.000 evrov. Ali je bila pri tem projektu upoštevana enakopravnost vseh lastnikov? Ali je bila pri razdelitvi sredstev spoštovana zakonodaja? Kakšen vpliv bo imela izgradnja protipoplavnih zidov na naše posesti? Bo zaradi njih poplavna ogroženost naše kmetije celo večja?« Ostaja brez odgovora.
Tudi Stanka Mlakarja ni nihče obiskal – ne občinski funkcionarji ne uradniki z ministrstva – da bi preveril stanje na terenu, pravi.
Ministrstvo: Upokojenec zaradi neznanja ne more vzbujati dvoma v pravilnost in zakonitost projekta
Nečakinja Nada je poskušala s pritožbami, a do zdaj neuspešno. Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak, in je z Direkcijo za vode pristojno za projekt, meni, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja in da je Mlakar s projektom seznanjen, saj da »nima strokovnega znanja, da bi lahko vzbudil dvom v pravilnost in zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja«.
Stanko Mlakar in Nada Medved se ne bosta vdala. / Preiskovalno.si
To pa po mnenju pravnikov, kot beremo v zahtevku za revizijo, ki je poslan na Vrhovno sodišče in sodišče o tem še odloča, ne drži. Projektna dokumentacije je bila dopolnjena še marca 2023, kar pomeni, da Mlakar, četudi bi soglasje podpisal, ob podpisu nji bil seznanjen z zadnjo različico soglasja. A njihovo tožbo je zavrnilo tudi Upravno sodišče, gradbeno dovoljenje pa je februarja 2025 postalo pravnomočno. Gradbena dela na projektu, ki ga v višini 85 % sofinancira Evropska unija, preostalih 15 % sredstev pa zagotavlja Republika Slovenija, se intenzivno nadaljujejo.
Kaj torej preostane 87-letnemu upokojencu, ki je vse življenje trdo garal, pri življenju vzdrževal kmetijo, ohranjal kmetijske površine, si prislužil tudi skromno pokojnino in redno plačeval davke?!
Pri 87 letih še zmore nekaj drobnih opravil na kmetiji, čeprav mu zdravje peša. / Preiskovalno.si
Je za državo na koncu le brezimen posameznik, za katerega menijo, da se mu življenjska doba izteka. Zakaj so ga vse javne institucije pustile na cedilu?, se sprašuje družina. »Nasilje se ne izvaja samo nad mladostniki, izvaja se tudi nad starostniki. A je prikrito. To je žalosten odraz družbe, v kateri živimo,« je razočarana Nadina hči Vesna, ki mamo in Stanka redno obiskuje v Zlatoličju 48.
Stanislav Greifoner, župan občine Starše, ki je od začetka imela aktivno in pomembno vlogo pri projektu, nam je povedal, da je občina naročila izvedbo projekta, za katerega so bila pridobljena ustrezna soglasja, danes pa je vse v rokah Direkcije za vode. Zanikal je, da bi bila kmetija Mlakar izvzeta iz območja protipoplavnega projekta, saj je »za zaščito predvidena individualna zaščita s paneli«.
Za Mlakarjevo domačijo je med poplavami predviden individualni ukrep. To pomeni, da mu bo civilna zaščita na okna in vrata namestila panele. Kar pa je za njegovo hišo, kot smo se prepričali na terenu, neustrezna rešitev, saj kleti do stropa poplavi podtalnica, še preden se Drava sploh prelije na dvorišče. Za hidroizolacijo hiše pa bi moral finančno poskrbeti sam lastnik, česar s svojo skromno pokojnino ne zmore. To je tudi diskriminatorno napram ostalim vaščanom, ki jim protipoplavne zaščite ne bo potrebno sofinancirati. Mlakar pa je s tem postavljen v bistveno slabši položaj, pohodili so mu več pravic.
Kaj bodo Mlakarju pomagali paneli, če bo hišo od spodaj zalivala podtalnica, še preden Drava priteče na dvorišče, se sprašujeta upokojenec in nečakinja. / Preiskovalno.si
Med drugim izvedba projekta posega v načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), je v nasprotju z ustavno funkcijo zasebne lastnine (33. člen Ustave) in pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave). Nihče ne razmišlja o načinih ukrepanja v primeru Stankove ogroženosti in kdo bo nosil odgovornost. Nečakinji se vse bolj zdi, da so v ozadju skriti interesi, ki bi znižali vrednost nepremičnin na tem območju. Mlakarjeva kmetija se razteza na 4 hektarih, na njih stojita dve hiši, zidan hlev in zidana lopa. Torej štirje pozidani objekti. Si res nekdo želi polastiti imetja nemočnega starčka na način, da ga bo psihično in fizično pripeljal do roba? Zid pa vsak dan bolj raste in Stanka zapira pred svetom.
Odgovore, ali je bil 87-letnik zaveden, kdo je od njega terjal podpis in ali je v projektu res vse zakonito in dopustno, iščemo naprej.
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice.V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da infomacije pridejo na dan je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov, ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo:
Pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
HVALA.
