Čeprav je pri nas prepovedan na javnih površin, ga v kmetijstvu na veliko uporabljajo. Je rakotvoren ali verjetno rakotvoren? Zakaj ga uporabljajo v vojni, če ni?
Pred nekaj tedni je prišel v javnost video, v katerem naj bi Izrael z letali razpršil herbicid glifosat nad kmetijskimi območji Libanona in Sirije. »Gre za okoljski in zdravstveni zločin«, je za tuje medije ocenil predsednik Libanona. Vzorci naj bi pokazali 20-30-krat višje vrednosti pesticida glifosata. To bi lahko ogrozilo kmetijstvo, uničilo vegetacijo ter ohromilo prehransko, varnost pišejo tuji mediji. Izraelska vlada po tem posnetku ni odgovorila na prošnje častnika The Guardian za komentar, domnevno škropljenje pa je okrepilo že obstoječe večletne obtožbe, da izraelska vojska izvaja kampanjo ekocida, katere cilj naj bi bil narediti južni Libanon neprimeren za življenje, podobno kot naj bi se dogajalo tudi na palestinskih ozemljih v Gazi in na Zahodnem bregu. Kot je poročal The Guardian, so mirovne sile Združenih narodov sporočile, da jih je izraelska vojska opozorila, naj ostanejo pod zaščito, medtem ko je izvajala zračno operacijo spuščanja snovi, za katero so trdili, da je nestrupena kemična snov.
https://www.instagram.com/reel/DUWf7WDiFeC/?igsh=M3RvMDc1ZXMxc3o2
Na videoposnetkih je videti lahka letala, ki obsežno škropijo nad kmetijskimi območji. Libanonske oblasti so sporočile, da je laboratorijska analiza pokazala, da je škropivo vsebovalo glifosat, močan herbicid, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija leta 2015 uvrstila med »verjetno rakotvorne za človeka«. Nekaj dni pred tem so na splet prišli tudi video posnetki izraelskih letal, ki naj bi škropili po Siriji. Takšni posegi v naravo (poleg vojne, velikega števila mrtvih, ranjenih in 1,2 milijona razseljenih ljudi) puščajo globoke posledice za ekosisteme v katere se nihče dolgo ne bo mogel vrniti. Vplivi na zemljišče, vegetacijo, čebele, žuželke in opraševalce, poleg belega fosforja, vžiga streliv in dolgotrajnega bombardiranja so dolgoročni in uničujoči, so še zapisali v uglednem časopisu.
To pa ni nekaj novega. Mediji so o pustošenju rodovitne zemlje pisali že v preteklosti.
In kako je s tem prepovedanim in verjetno rakotvornim herbicidom pri nas?
Leta 2024 se je promet s tem herbicidom povečal, lani je bilo prometa z njim za 10 ton manj.
V Sloveniji je z novelo Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki velja od 23. 11. 2024, uporaba glifosata prepovedana na vseh javnih površinah, je pa še vedno dovoljena na kmetijskih. In prav leta 2024, ko sta se gibanje Zdrava družba ter društvo Alpe Adria Green borila proti prepovedi glifosata, je promet s tem zdravju škodljivim herbicidom povečal za kar 12 ton. (VIR)
Lani pa se je število ton zmanjšalo, a je poraba (glede na prepoved) še vedno velika.
Promet z glifosatom v tonah
| 2018 | 97.7 |
| 2019 | 85.2 |
| 2020 | 91.5 |
| 2021 | 80.7 |
| 2022 | 68.3 |
| 2023 | 66.5 |
| 2024 2025 | 78 68 |
Vir: https://www.gov.si/teme/glifosat/
Na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin smo vprašali, kako komentirajo povečanje prometa z nevarnim glifosatom v letu 2024 in kdo so njegovi porabniki – ali so to torej kmetje? Odgovorili so:
»Podatki na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ne prikazujejo uporabe, temveč promet z glifosatom – torej količine, ki so jih imetniki registracij ali distributerji dali v promet. Ti podatki ne odražajo dejanske uporabe na terenu. Promet se lahko poveča tudi zaradi kopičenja zalog, sprememb v distribucijskih tokovih ali drugih tržnih dejavnikov, ki niso neposredno povezani z uporabo. Podatke o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji zbira Statistični urad RS (SURS), in sicer z anketami, ki se izvajajo približno vsakih pet let. To pomeni, da sprotnih letnih podatkov o uporabi glifosata trenutno ni. Pristojni organ (UVHVVR) pripravlja sistem za redno spremljanje uporabe FFS pri poklicnih uporabnikih. V teku je vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo omogočal poročanje o dejanski uporabi na ravni posameznih uporabnikov. S tem bomo v prihodnje zagotovili bistveno natančnejši in ažurnejši vpogled v uporabo FFS, vključno z glifosatom.«
Kako nevaren je glifosat? Kaj pravijo uradne institucije
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2015 glifosat uvrstila v skupino »verjetno rakotvoren za človeka«, kar pomeni, da obstajajo omejeni dokazi o rakotvornosti pri ljudeh, obstajajo pa zadostni dokazi pri poskusih na živalih.
Rak, ki ga največkrat omenjajo, je ne-Hodgkinov limfom.
EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) je leta 2015 in potem 2023 zaključila, da glifosat verjetno ni rakotvoren za ljudi. Sledilo je ogorčenje mnogih znotraj EU zaradi vrste odprtih vprašanj in dejstva, da ocene o toksičnosti temeljijo na industrijskih študijah. Številne nevladne organizacije, sindikati širom EU so se združili v koalicijo Stop glifosatu, s katero so želeli zaustaviti Evropsko komisijo pri prepovedi uporabe. A to se ni zgodilo.
ECHA (Evropska agencija za kemikalije) je leta 2022 zaključila, da ni dovolj dokazov za razvrstitev glifosata kot rakotvornega. Ostaja pa klasificiran kot snov, ki povzroča resne poškodbe oči ter je strupen za vodne organizme.
EU je tako leta 2023 dovoljenje za uporabo glifosata podaljšala za 10 let (do 2033), z določenimi omejitvami.
Kritični odzivi in zaskrbljenost
Enrico Somaglia, namestnik generalnega sekretarja pri EFFAT (Evropska federacija sindikatov v sektorjih hrane, kmetijstva in turizma), je po podaljšanju povedal:
»Zdravje in varnost milijonov kmetijskih delavcev v Evropi bi morala biti ključna prednostna naloga vlad in institucij EU. Medtem ko žanjejo naša polja in fizično skrbijo za hrano, ki jo jemo, se znanost kar naprej ignorira. Izjava Evropske agencije za varnost hrane je zato zaskrbljujoča. Uporaba ogroža prehod na bolj trajnostno kmetijstvo, ki je interesu delavcev, prihodnjih generacij in našega planeta.«
Angeliki Lysimachou, vodja znanosti in politike pri PAN Europe(Evropska mreža za ukrepanje proti pesticidom) je komentirala: »Škandal z glifosatom se nadaljuje. Pozitiven odgovor Evropske agencije za varnost hrane kljub priznanim vrzelim v podatkih in pomanjkljivostim v oceni glifosata, spodkopava zaupanje javnosti v evropske institucije, ki imajo vlogo pri varovanju zdravja državljanov in okolja. Čeprav Evropska agencija za varnost hrane priznava, da lahko izdelki z glifosatom škodujejo biotski raznovrstnosti, da so nevrotoksični in vplivajo na mikrobiom, se je vzdržala podajanja negativnega mnenja in namesto tega odgovornost prelaga na države članice, ki kljub zahtevam EU nikoli ne preučijo dolgoročne toksičnosti svojih izdelkov za ljudi. Zelo smo zaskrbljeni zaradi dosedanjega celotnega procesa, v katerem vsi vključeni akterji, ne le Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ampak tudi Evropska agencija za kemikalije (ECHA), štiri države članice poročevalke in njihove agencije, ne zagotavljajo visoke ravni zaščite, ki jo predvideva zakonodaja EU. Od raka, nevrotoksičnosti, vpliva na mikrobiom, zdravje tal, čebel in ekosistemov, naši regulatorji obračajo hrbet vsem potencialnim škodam, o katerih poročajo po izpostavljenosti glifosatu.«
Hans van Scharen, (Corporate Europe Observatory), je dejal:
»Zaradi te odločitve agrokemične multinacionalke in njihovi delničarji odpirajo steklenice šampanjca. Ljudje smo siti glifosata in tega, da nam lažejo. Kako je lahko EFSA pozitivno ocenila glifosat – na podlagi predvsem slabih znanstvenih študij – ki jih vodijo podjetja, ko pa so na mednarodni agenciji za raziskovanje raka (IARC) ter številni drugi znanstveniki opozorili, da je genotoksičen in verjetno tudi povzroča raka? Da o biotski raznovrstnosti sploh ne govorimo. Zdaj spet vidimo, kar smo že vedeli: Sistem EU za odobritev pesticidov ne ustreza namenu. Sistem je strupen.«
Anton Komat, ki se že leta bori proti uporabi glifosata, je za naš portal strnil več misli: »Verjetna rakotvornost ni tak problem, saj imajo to oznako številni uporabljani pesticidi in celo rdeče meso. Grozljiva in zamolčana resnica glifosata je, da je metaboličen strup, ki deluje prikrito v vseh organizmih od bakterij, rastlin, živali in človeka. Ta zahrbtni strup je prisoten povsod, v prsti, v vodi, v zraku in kot senca smrti pokriva ekosistem planeta.«
Anton Komat / Osebni arhiv
Dodal je še: »Glifosat se je pojavil na trgu leta 1976 kot totalni herbicid, ki ga je patentirala korporacija Monsanto. Pojem totalni pomeni, da ne ubija le plevelov, temveč vsako rastlino in vse bakterije, torej je tudi antibiotik. Hkrati je glifosat sistemik, ker vstopa v rastlino in deluje kot metabolični strup. Da bi prepoznali posledice prisotnosti glifosata v ekosistemu, moramo najprej spoznati njegovo delovanje. Točka delovanja glifosata je inhibicija encima EPSPS (5-enolpiruvil-šikimat-3- fosfat-sintaza), ki je pri rastlinah in bakterijah ključnega pomena za biosintezo esencialnih aromatskih aminokislin. Teh snovi živali in človek ne sintetizirajo, so pa nujno potrebne, ker so osnovni gradniki številnih proteinov, encimov in hormonov. Torej jih moramo dobiti od bakterij ali od rastlin. Pa ne samo njih, kajti ta večfazna pot metabolizma rastlin in bakterij (šikimatna pot) nadalje vodi do sekundarnih metabolitov, kot so fenoli in alkaloidi. Alkaloide poznamo predvsem kot toksične snovi, vendar med njimi številni delujejo proti diabetesu, vnetjem, astmi, depresijam in raku. Naj poudarim, da rastline številne sekundarne metabolite pridobijo iz bakterij, ki živijo v prsti. Bakterije prsti sintetizirajo tudi številne redoks molekule aktivnih snovi, ki vstopajo v prehransko verigo in so nujne za funkcionalno delovanje sklepov, ožilja in celičnih organel – mitohondrijev. Primanjkljaj redoks molekul povzroča osteoartritis, bolezni ožilja in preklop mitohondrijev na anaerobno glikolizo, ki je vzrok nastanka rakavih celic. Vse se torej vrti okrog zemeljskih bakterij. V tej točki vstopi glifosat kot antibiotik, ki s pomorom bakterij v prsti odstrani osnovni vir življenjsko pomembnih snovi za rastline in preko njih za človeka. Biom prsti je analogen mikrobiomu človeka!«
Komat je kljub prepovedi (na javnih površinah) prepričan, da je promet z glifosatom v Sloveniji zelo razširjen, po njegovem se še vedno na veliko šprica po kmetijskih zemljiščih -na škodo našega zdravja, kar dokazujejo tudi številke (68 ton).
Sam predvideva, da glifosat verjetno uporabljajo na Darsu in na Slovenskih železnicah, vendar so nam iz obeh družb sporočili, da ga ne uporabljajo. S Slovenskih železnic so sporočili še, da so ga leta 2024 nadomestili z drugimi manj invazivnimi sredstvi.
Komat nadaljuje: »Prisotnost glifosata v prebavilih pospešuje nastajanje zonulina, preveč zonulina pa povzroči sindrom prepustnega črevesja in vnetje. Zaplet z zonulinom v prebavilih se ponovi v sluznicah sinusov in zgornjih delov dihal, kjer povzroča vnetne procese, prepoznane kot alergične reakcije. Drži torej izjava raziskovalcev Univerze John Hopkins, da astma ni bolezen dihal, ampak bolezen tankega črevesja. Ker glifosat dokazano poškoduje tudi druge membranske sisteme v telesu, hematoencefalno pregrado, ožilje, jetra in ledvice, te membrane puščajo na vseh koncih, kar telo spreminja v gobo, ki žejno vpija toksine. Številne raziskave potrjujejo povezavo glifosata z avtizmom, druge potrjujejo, da organizem lahko namesto aminokisline glicina, uporabi kemično soroden glifosat, kar vodi v sintezo proteinov s spremenjenim učinkom.«
»Glifosat je odlično topen v vodi, zato je prisoten v vsaki točki vodnega kroga, tudi v zraku. V ZDA je kar 75 % padavin kontaminiranih z glifosatom,« konča Komat, vendar pa je študija ameriškega U. S. Geological Survey pokazala, da je šlo za kmetijsko regijo v Mississippiju, kjer je bil glifosat zaznan v 70-75 % vzorcev padavin v ras(t)ni sezoni, ne velja pa to za celotno Ameriko.
Zanimiv je tudi podatek, s katerim postreže Komat, da posameznik ne more dobiti napotnice za meritev glifosata v telesu; da je to misija nemogoče, saj bi po njegovem taki rezultati vznemirili javnost.
Zakaj torej Izraelci špricajo libanonska in izraelska kmetijska polja, če uradno za evropske institucije ni rakotvoren?
Kot pišejo različni mediji, naj bi izraelska vojska uporabljala herbicid zato, da bi uničila rastje in s tem izboljšala vidljivost. A dejstvo je, da so že januarja 2020 v Centru za človekove pravice ugotovili, da ni šlo le za vidljivost, pač pa je zračno škropljenje v Gazi dolgoročno otežilo ohranjanje proizvodnje, saj so kmetje postali zadržani do obdelovanja lastnih zemljišč, krmo pa so začeli kupovati, kar je povečalo stroške.
Ameriško podjetje v Podravski regiji proizvaja glifosat
V nekdanji tovarni Pinus v Račah, ki jo je prevzel ameriški proizvajalec pesticidov Albaugh, proizvajajo glifosat, ki ga nadzorujejo slovenski inšpektorji. Gre za dejavnost, ki zaposluje več ljudi, proizvodnja pa naj ne bi bila škodljiva za okolje. Vendar pa novejših raziskav ni. Zadnja dostopna je iz leta 2019. Onkološki inštitut Ljubljana je takrat izvedel raziskavo z naslovom Incidenca raka na Dravskem Polju: Geografska analiza incidence.
Glavne ugotovitve raziskave, ki so bile predstavljena v aprilu 2019, so bile:
- Število novih primerov raka v Podravski regiji, kot tudi na Dravskem polju, se z leti povečuje. Povečevanje števila novih primerov raka je značilno tudi za preostalo Slovenijo in razviti svet. Porast števila novih primerov raka je v večji meri posledica staranja prebivalstva.
- Najpogostejše vrste raka v Podravski regiji so enake kot pri prebivalcih celotne Slovenije. Pet najpogostejših rakov (rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak dojk, rak prostate) tako v Podravski regiji kot v Sloveniji predstavljajo skupaj več kot polovico vseh rakov.
- V raziskavi ni bilo ugotovljenega povečanega tveganja za nastanek proučevanih vrst raka v 40 območjih na področju Dravskega polja. Izjema je naselje Kidričevo, kjer smo ugotovili statistično značilno večje tveganje za nastanek pljučnega raka v primerjavi s Podravsko regijo v zadnjem opazovanem obdobju (2005–2014).
- V nobenem od 40 območij na Dravskem polju niso ugotovili za nobeno izmed preučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobij kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega dejavnika.
**************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
