Kaj bi morali vprašati Roberta Goloba

Ker smo prišli v stanje popolne odsotnosti kritike te vlade s strani največjih medijev, smo na Preiskovalno.si pripravili niz vprašanj, na katere bi moral predsednik vlade odgovoriti povsem transparentno. Novinarstvo ima v demokratični družbi vlogo nadzornika oblasti, ki si jo večina levih medijev razlaga kot nadzor nad desnimi vladami, sicer pa ne. Če je večina glavnih in največjih medijev finančno odvisnih od države, če njihovi lastniki dobivajo državne gradbene posle, reklame ali druge tokove sredstev, se ta vloga zabriše, zmanjša, ali je ni.

10 vprašanj, na katere bi moral odgovoriti dr. Robert Golob:

1) Romunski bančni račun

  • Javna trditev: Šlo je za krajo identitete. Robert Golob v Romuniji ni imel računa.
  • Banka: Romunska banka je odgovorila, da ne gre za krajo identitete. (vir: Tarča)
  • Status: Neresnica predsednika vlade.

2)  Primer Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava in navodila za kadrovanje

  • Javna trditev predsednika vlade: Nisem politično pritiskal na policijo.
  • Status: Neresnica predsednika vlade. Po besedah Bobarjeve in Lindava je dajal neprimerna navodila. S pravnimi akrobacijami zdaj njegov odvetnik zavlačuje postopke pred KPK, s pomočjo medijev, ki so mu/jim na voljo, pa napadajo predsednika KPK. Predsednik vlade je celo v aferi tožilke Gončin krivdo naprtil kar Bobnarjevi in Lindavu, čeprav več kot dve leti nista bila na funkcijah.
  • Dodatek: Ne le da kadruje sam predsednik vlade, ki je uspel na mesta po državi imenovati nekdanje sodelavce iz Gen I, pač pa celo njegova žena. Spomnimo na nutrije in zavrženo ministrico za kmetijstvo, pa medveda in ministra za naravne vire; spomnimo, kako so prijateljice njegove žene dobile službo v kabinetu predsednika vlade in kako je prijateljica iz kabineta urejala skupni dopust v rezidenci poslovneža Tomaža Subotiča, kar je tudi predmet korupcijske preiskave.
  • Če predsednik vlade ne želi imeti zadnje besede, zakaj je zavrnil več kot pet kandidatov predsednice države?

3) Laži okoli kandidata za evropskega komisarja Tomaža Vesela

  • Javna trditev Goloba: »Tomaž Vesel je bil odličen kandidat in koalicija je vztrajala z njim, dokler ni sam prišel z odstopom. Meni je na kratko pojasnil, da gre za razlike v konceptih delovanja …«
  • Status: Neresnica: Pismo, ki so ga razkrili v Tarči, je razkrilo laž, da je njegov odstop zahtevala predsednica evropske komisije (verjetno v dogovoru z vlado, šlo naj bi za načrtovan manever znotraj stranke Svoboda).

4) GEN-I in financiranje medijev

  • Javna trditev: GEN-I posluje zakonito in brez vpliva na uredniško politiko medijev.
  • Očitek: Gen I pod pretvezo poslovnih skrivnosti ne razkriva nakazil medijskim podjetjem v državi. Nikoli nismo izvedeli, kako in zakaj je financiral medije in “novinarje” v preteklosti?

5) »Nekritično, piar novinarstvo« in selekcija medijev

  • Javna trditev: Slovenski mediji so svobodni.
  • Očitek: Medijski zajtrki so pripravljeni za izbrane medije, financiranje medijev je omejeno na določene medije. Odvetnik Roberta Goloba deli novinarje na »prave in ne-prave«. Ministri in sodelavci te vlade selektivno, glede na prijaznost, izbirajo medije za svoje gostovanje. (primer: Ne bi šel v Tarčo, grem v Odmeve).

Izkoriščenje medijev za osebne in naročene diskreditacije nasprotnikov

  • Javna trditev, da je ta vlada zagotovila svobodo medijev, drugič.
  • Vprašanja: Ali so mediji res neodvisni? Lahko pri financiranju največjih medijev s strani države govorimo o neodvisnih medijih? Koliko sredstev je vlada namenili posameznim medijem? Po katerem ključu? Ali zanikate, da imate oseben vpliv na določene, izbrane medije?
  • Očitek: Ta vlada je “podkupila” izbrane medije, da so nekritični, prijazni in hkrati financirani s strani ministertev, agencij in posredniških podjetij. Državna podjetja oglašujejo, v zameno pa prejmejo medijski mir. Napadi na posameznike (politične nasprotnike, novinarje, pravnike) prihajajo takrat, ko so ti izrekli kritiko. Prozorna je preiskava parlamentarne komisije pod vodstvom Tamare Vonta, ki je tempirana in bo prišla v javnost pred volitvami, mediji jo bodo povzemali tedne. S to komisijo sodeluje tudi novinar, ki zagovarja interese vlade in po naročilu tolče po nasprotnikih. Tri tedne po tem, ko je začel delati na SDH, je nadzorni svet Telekoma pod vodstvom njegovega šefa Žige Debeljaka imenoval novega direktorja TSmedia, ki upravlja spletni medij Siol.net. To je postal nekdanji tesen sodelavec Damirja Črnčeca na obrambnem ministrstvu, za Siol pa je začel kolumne pisati tudi Črnčec.

6) Kako je plačan Stojan Zdolšek

  • Vprašanje: Ali in koliko je bil plačan iz javnih ali paradržavnih virov odvetnik Roberta Goloba glede na to, da ga zastopa osebno. Zakaj predsednik vlade ne pokaže osebnih preteklih plačanih računov svojemu odvetniku? Ali gre za kolizijo interesov, če si odvetnik državnih podjetij v času, ko zastopaš predsednika vlade? Ali prihaja do prelivanja sredstev?
  • Status. Vlada, kabinet ne odgovarjata, prav tako ne Stojan Zdolšek.

7) Tina Gaber – plačila, poti in zaposlovanje prijateljev in družinskih članov

  • OsebaTina Gaber Golob
  • Javna trditev kabineta: Ni zaposlena v kabinetu predsednika vlade, poti naj ne bi bile plačevane iz javnih sredstev.
  • Vprašanja: Kdo krije potne stroške (letala, dnevnice, večerje, masko znanih maskerjev, obleke). Zakaj javno ne razkrijejo teh podatkov? Ali ženi predsednika teče delovna doba? Kako je z zaposlitvijo sestre Tine Gaber, kako je z zaposlitvijo njenega očeta?
  • Status: Netransparentno, očitki o nepotizmu ostajajo.

8) Gallupovi testi krinka, prevlada politika 

Javna trditev, da bodo pri imenovanjih in kadrovanju ravnali strokovno in ne politično

Status: kadovanja so bila po politični liniji, vlada zavrnila več kadrov predsednice Nataše Pirc Musar

Vprašanje: Kako so Gallupovi testi pomagali, če je toliko ljudi zapustilo to vlado? Kdo je naredil Gallupov test? Senad Jusić, minister Boštjan Poklukar, prijateljice Tine Gaber Golob in njeni družinski člani?

9) Dolgotrajna oskrba – prispevek brez kadra

  • Javna trditev: Sistem deluje, položnice so nižje.
  • Očitek: Sistem plačujemo/ohranjamo davkoplačevalci, noben medij ne razkrije tistih, ki ne plačujejo manj, nihče ne govori o pomanjkanju kadra, kako je s tistimi, ki jih komisija doma zavrne in jim ne omogoči popolne pravice do dolgotrajne oskrbe, pa imajo recimo čez 80 let? Tisti, ki so se odločili za sistem dolgotrajne oskrbe, so izgubili dodate na postrežbo. V nekaterih primerih je bil ta celo višji, kot so zdaj nižje položnice za domsko oskrbo.

10)  Napad na neodvisne institucije

  • Javna trditev, da bodo upoštevali institucije pravne države
  • Status: Neresnica. Najprej so napadli Računsko sodišče in mu odvzeli del sredstev, z vsemi topovi so napadli KPK in njenega predsednika. S tem dokazujejo, da želijo nadzor ene politične skupine, kar razgrajuje temeljne varovalke pravne države, saj morajo te institucije delovati v interesu državljanov, ne pa oblasti.

**********

Hvala, Barbara in Nataša

Scroll to Top