Cel vikend mi ne gre iz glave slika Zorana Jankovića s tisto zlato verigo okoli vratu. Vse okoli sebe je držal v skrajni napetosti, dokler ni blagovoljil povedati, ali bo šel po nov mandat. Zdi se, kot bi gledala fotografije s ceremonialnega kronanja lokalnega vladarja nekje v Nigeriji ali Gani. Zlat nakit, spremljevalci, aplavz, kult osebnosti. Samo da to ni oddaljena monarhija.
To je slovenska lokalna politika, leto 2026. Politika, kjer so institucije okoli njega že zdavnaj nehale delovati kot nadzorni mehanizem in začele delovati zgolj kot spremljevalna kulisa. V vsaki zdravi demokraciji je dolgotrajna koncentracija moči problematična. Oblast brez menjave namreč ustvarja mreže klientelizma, lojalnosti in kar je najnevarnejše, občutek nedotakljivosti. Neresen je argument, da je »vendarle nekaj naredil in da imamo lepo mesto«. Po mojem mnenju gre za eno največkrat ponovljenih zablod povprečnega Ljubljančana, ki naj bi opravičevale neskončno trajanje oblasti. Župan je konec koncev javni uslužbenec, ki dela z javnim denarjem in njegova naloga je narediti nekaj za mesto. To ni razlog za večno zahvalo, to je opis delovnega mesta. Župan mora narediti nekaj za mesto, to je minimum, ne zasluga.
Je pa seveda legitimno vprašanje, kaj se zgodi z mestom, z upravnimi postopki in vsemi, ki delajo po njegovih navodilih, če ima nekdo dosmrtni mandat. Afere, ki niso dobile sodnega epiloga zaradi uspešnih pravnih akrobacij, same po sebi niso izginile. Še vedno je nekje farmacevtska afera (spolne usluge za službo) in še vedno je nekje družina neplačanega podizvajalca Stožic, ki je storil samomor. In prisluhi iz upravne enote, pa finančni tokovi, ki so pristali na računu Zorana Jankovića in jih je razkrila Tarča. In še vedno je tu prodan zrak strojnice in kup različnih finančnih malverzacij, ki so naplavile družinskega prijatelja in posrednika Jana Beca, o čemer je pisalo več medijev.
Župan Ljubljane res nima protikandidata in res je, da mu bo več kandidatov še hitreje podaljšalo mandat. In na to se zanaša. Da nihče ne pozna ulic na pamet, da nihče ne ve in ne zna kot on. Jankovič ve, da je skoraj ničelna verjetnost, da bi prišel nekdo karizmatičen, ki je pripravljen zagristi v te dokumente in zamenjati garnituro ljudi. Ker roko na srce – bi jo bilo treba. Z odvetniki vred. In vsi se bodo borili, da se to ne zgodi. Tisoč družin, ki so na skladu dobile stanovanja, znani ljubljanski obrazi, športniki, influencerji – vsi za župana, ki je »nekaj naredil za najlepše mesto na svetu«. Zato Ljubljana potrebuje načrt. Najti enega človeka, ki ima ekipo, ki bo delala za vse, ne za ozek krog izbranih. Ki bo najprej spraznila omare in odvedla okostnjake. Posameznika s široko podporo, ki ni ne lev ne desen, ki bo prišel in vzpostavil higienski minimum. Četudi bo nekaj let proti Jankoviću deloval kot fikus. Ker to, kar gledamo, ni več niti politična stabilnost. Tudi ne upravičena kontinuiteta. To je sistem, kjer je vse preveč in predolgo zgrajeno okoli enega samega človeka, ki je vzpostavil osebno strukturo moči.
Ironija je skoraj popolna. Leta poslušamo o transparentnosti, pravni državi, ničelni toleranci do korupcije. Potem pa javnost gleda politični spektakel, ki vizualno bolj spominja na monarhične rituale kot na sodobno demokracijo. In najbolj fascinantno? Vse skupaj je popolnoma normalizirano. Nihče več niti ne trzne. Ne trzne ob tem, kar sta povedali nekdanja ministrica Domika Švarc Pipan in odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Nihče ne trzne, ko mestni patriarh, obkrožen z lojalnimi obrazi in ceremonialnim bliščem, z napovedjo svoje kandidature dviguje napetost. Stoječe ovacije. Gospodarstveniki ponižno prejemajo priznanja od nekoga, ki je desetletja v središču afer in političnih omrežij – četudi brez pravnomočne obsodbe – medtem ko ga zastopa odvetniška pisarna, ki po javno dostopnih podatkih opravlja storitve tudi za Mestno občino Ljubljana.
Vse fotografije: Mojimediji.si
Ali je to normalno? Za koga? Kje je kritika osrednjih medijev, ki klečeplazijo pred županom in mu dovolijo, da drži monologe -do trenutka, ko mu mlada novinarka postavi kritično vprašanje in jo ta namesto z odgovorom zabije z vprašanjem nazaj?
Pogled na to namišljeno elito gospodarstvenikov, pravnikov, nekdanjih predsednikov in celo premierja — brez najmanjšega etičnega zadržka — ki mu ploskajo, se z njim fotografirajo in si medsebojno podeljujejo priznanja, medtem ko javnost igra vlogo statistov, mi ni blizu. To ni moja Ljubljana.
A najbolj žalostna pri vsem skupaj nista niti zlata veriga niti teatralična predstava moči. Najbolj boleč je občutek, da smo kot družba počasi izgubili sposobnost, da bi nas takšni prizori sploh še razjezili, da bi kdo na glas to predstavo za javnost problematiziral. Kot, da smo začeli verjeti, da je normalno, če se okoli enega človeka desetletja gradi skoraj nedotakljiv sistem lojalnosti, tišine in občudovanja, kljub resnim očitkom o številnih nepravilnostih, ki so vsakič znova zaradi različnih vzrokov ovrženi. Tak prizor pošilja močno sporočilo mladim. In sicer, da živimo v državi dvojnih meril, da enaka pravila za vse niso več vrednota. Sporočilo je bilo: “Bodi tiho, aplavdiraj, molči in se prilagodi sistemu. Morda boš pa imel tudi ti koristi.” Ali kot bi rekli mladi, mreženje je pomembno.
Hvala ne.
Svečana podelitev prejšnji teden je bila slavje sistema pravne države. Tiste za elito.
Nataša Markovič je novinarka in urednica portala Preiskovalno.si
********************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
