Ministrica za kulturo Asta Vrečko je tik pred koncem mandata izpeljala nov institucionalni projekt. Ta odpira večmilijonski finančni tok iz državnega proračuna v novoustanovljeni javni zavod za sodobni ples oziroma Zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti.
Vlada je pobudo ministrice o ustanovitvi novega zavoda potrdila 12. novembra lani. Za projekt bo država v začetni fazi namenila okoli 560.000 evrov davkoplačevalskega denarja. Ta denar bo šel za plače in program dela. Še dodatne 4 milijone evrov naj bi zagotovili iz kohezijskih sredstev do leta 2029.
Zaposlitve v novem javnem zavodu bo na začetku dobilo več kot 20 ljudi. V naslednjih letih naj bi se tako številke glede denarnih dajatev in delovnih mest še povečale.
Natančno število vseh zaposlitev še ni določeno. Mestni občini Celje in Nova Gorica, ki sta poleg Republike Slovenije soustanoviteljici projekta, morata še izdelati sistemizacijo. Prav tako morata brezplačno zagotoviti prostore za delovanje zavoda in poskrbeti za plačo najmanj enega zaposlenega.
Kdo bo dostopal do državnih milijonov?
Niso se še polegle afere okoli Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici, ki so na plano prinesle sumljive posle javnega zavoda in Milana Kranjca – podjetnika z dvomljivimi referencami in bizarnimi projekti, kot so denimo navodila za rokovanje. Netransparentna poraba javnega denarja v tem projektu je pod drobnogledom policije in protikorupcijske komisije.
Zato se poraja legitimno vprašanje tudi o namenu ustanovitve novega javnega zavoda: kdo bo sedel na ključnih mestih, kdo bo odločal in kdo bo imel nepodreden dostop do državnih milijonov?
Pojavljajo se očitki, da je tik pred zdajci ustanovljeni zavod tudi krinka za politično kadrovanje in priložnost za zaposlovanje simpatizerjev Levice po državnozborskih in lokalnih volitvah.
Kdo bo imenoval direktorja in svet zavoda in po kakšnih merilih? Kako boste zagotovili politično in strokovno neodvisnost imenovanj? To smo vprašali kulturno ministrico.
Iz kabineta so nam odgovorili: »Direktorja imenuje minister za kulturo, a ob predhodnem soglasju Mestne občine Celje in Mestne občine Nova Gorica. Svet sestavlja sedem članov, od tega dva člana imenuje Vlada Republike Slovenije, po enega Mestni občini Celje in Nova Gorica, enega predlaga krovno stanovsko društvo na področju sodobnega plesa, dva člana pa izvolijo delavci javnega zavoda med sabo. Takšna razvejana struktura omogoča demokratični nadzor, transparentnost in uravnoteženost zastopništva.«
Ključne kadre bo imenovala politika
Torej – direktorja neposredno imenuje politika. Politični funkcionarji.
Vodstvo zavoda v prvi vrsti ne bo samo strokovno, ampak obstaja tveganje, da bo tudi politično obremenjeno.
Naprej: Pogoji za direktorja in člane sveta so zapisani v sklepu o ustanovitvi. »Člani sveta morajo tako izpolnjevati naslednje pogoje: imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij; imajo izkušnje z upravljanjem organizacij s področja kulture; so strokovnjaki s področja dela zavoda, financ ali pravnih zadev,« so zapisali na ministrstvu Aste Vrečko.
Na papirju čisto, v ozadju pa interesi?
Navedeni pogoji na papirju izpostavljajo reference strokovnosti, a pogoji razpisa so lahko »pisani« za točno določeno osebo. To je pogosti očitek, da so razpisi v državnih organih zgolj formalnost, praksa pri zaposlitvah pa kaže na politično motivirane odločitve.
Tak dvom se je nazadnje pojavil v primeru zaposlitve državnega sekretarja Damirja Črnčeca na SDH. Kot opozarjajo kulturniki, pa prav v kulturi pogosto isti ljudje nastopajo kot producenti, selektorji festivalov, člani komisij, prijavitelji na razpise, svetovalci.
Vprašanje je tudi, ali so predstavniki vlade in občin sploh strokovno primerno podkovani, da bi lahko izbirali člane sveta zavoda, ki bi morali imeti vsaj minimalno razumevanje plesne dejavnosti. Svete javnih zavodov pogosto imenuje politika, zato obstaja tveganje, da so podvrženi interesom tistih, ki jih imenujejo – naj gre za zdravstvo, šolstvo ali kulturo.
V skladu z zakonom morajo ministrstvo in obe občini za člane sveta objaviti javno vabilo, kar omogoča dodaten mehanizem transparentne in neodvisne izbire strokovnjakov, trdijo na ministrstvu. Toda v praksi se lahko javno vabilo objavi na manj vidnih podstraneh spletnih strani, postopek izbire pa se lahko pospeši.
Kadrovanje je zato vedno občutljivo, saj se delovna mesta lahko oblikujejo po meri interesov.
Zanimivo ob tem je, da ne Ljubljana ne Maribor k soustanoviteljstvu nista pristopila, čeprav imata pomembno mesto pri sooblikovanju sodobne plesne produkcije. Na ministrstvu pa pojasnjujejo, da sta Celje in Nova Gorica pomembni regionalni kulturni središči z močnim ustvarjalnim zaledjem. V obeh mestih pa doslej ni bilo javne institucije, ki bi sistemsko razvijala sodobni ples. Ker bo zavod na dveh lokacijah deloval kot integriran javni zavod, dvojni stroški niso predvideni, so zapisali.
Župana Celja in Nove Gorica sta tudi politična sopotnika aktualne vlade. Župan Celja je član Levice, župan Nove Gorice pa Gibanja Svobode.
Stroka preslišana
Ustanovitev javnega zavoda v čudno luč postavlja tudi očitek, da je ministrstvo za kulturo prezrlo edino referenčno institucijo v državi na področju plesne umetnosti. AMEU – Akademija za ples je edina akreditirana visokošolska institucija za ples v Sloveniji, a ni bila vključena niti v pripravo razvojne strategije 2024–2028 niti v koncept novega javnega zavoda.
Dekan AMEU Akademije za ples prof. dr. Svebor Sečak pravi: »Prosili smo, da se AMEU Akademija za ples vključi v razvojno strategijo za sodobni ples, ampak se to ni zgodilo.«
Ko smo ga vprašali, ali ustanovitev novega zavoda odpira priložnost za politične zaposlitve, je odgovoril: »Ne vem, verjetno. Stroka naj bi bila na prvem mestu. V vsakem primeru, institucionalna kultura rabi pomoč politike predvsem zaradi sofinanciranja. Pisal sem vsem ministrom kulture v preteklem desetletju in žal ni bilo in ni posluha za naše prošnje za podporo našim programom. Meni se zdi da slovenski politiki ne razumejo da je ples, kot sem že poudaril, konstitutivni element kulture posameznega naroda.«
Je pa po drugi strani v javni zavod vključeno Društvo za sodobni ples s sedežem na Metelkovi, ki bo v svet zavoda tudi predlagalo predstavnika zainteresirane javnosti.
»Proti, proti« in glasovanje mimo poslovnika
Politično preigravanje okoli ustanovitvenih aktov se pojavlja tudi na lokalni ravni.
Takole: »Proti, proti,« je med glasovanjem o amandmaju pred odločanjem o ustanovitvi zavoda za ples na seji mestnega sveta agitiral celjski župan Matija Kovač, ki je na ta način glasno izrazil nasprotovanje predlogu svetnikov Celjske županove liste. Ti so bili do novega zavoda za ples kritični zaradi suma netransparentnosti ter domnevnih finančnih tveganj za občinski proračun, zato so pred sprejetjem sklepa o ustanovitvi zavoda za ples vložili amandma.
Svetniki pa so namesto PROTI, kar jim je prišepetoval tudi sam župan, pritisnili ZA. Župan je bil ob pogledu na monitor začuden, ko je več svetnikov podprlo amandma, kot jih je bilo proti – zato je odločanje zaradi »napačnega glasovanja« ponovil.
Poslovnik sicer pravi, da je glasovanje mogoče ponoviti ob argumentiranem pojasnilu.
Dr. Pirnat: »Če ni bilo razlogov za ponovno glasovanje, je to lahko problem«
Župan Celja, ki je sicer član Levice, vse očitke o političnih pritiskih na ustanovitev zavoda za sodobni ples in zlorabah postopkov glasovanja na seji mestnega sveta zavrača. Poudarja, da je zgolj predstavil svoje razloge in stališča ter da je razprava pred glasovanjem »normalen del demokratičnega procesa«, pri čemer naj bi svetniki glasovali samostojno.
Ponovitev glasovanja pojasnjuje z napako treh svetnikov. »Do ponovitve glasovanja je prišlo, ker so se trije izmed mestnih svetnikov pri glasovanju zmotili, pri čemer je eden takoj po glasovanju opozoril, da je glasoval napačno.«
Ti ljudje, ki se zmotijo med tipkama ZA in PROTI, pa naj bi na koncu odločali tudi o strokovnih kadrih oziroma izbirali člane sveta zavoda.
Župan mora skrbeti za zakonitost delovanja občine in občinski svet opozarjati na morebitne nezakonitosti. Poleg tega je odgovoren tudi za občinsko politiko oziroma za vsebino in smer predlogov, ki jih občina sprejema, poudarja pravnik dr. Rajko Pirnat. Pojasnjuje, da je govorjenje med glasovanjem neustrezno in vsekakor ni primerno za urejeno delovanje občinskega sveta, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da bi bila odločitev zaradi tega neveljavna.
»Če ni bilo razlogov za ponovno glasovanje, pa je to lahko problem. Zato bi bilo treba preveriti, zakaj so sploh glasovali ponovno – ali je bil rezultat nejasen, ali pa so člani občinskega sveta zatrjevali, da so se pri glasovanju zmotili. To so lahko legitimni razlogi za ponovno glasovanje. Samo dejstvo, da je bilo glasovanje ponovljeno, je lahko sporno, če za to niso obstajali poslovniški razlogi.«
Nedorečene finančne posledice
Da je župan ravnal v neskladju z občinskim poslovnikom, meni svetnica Liste za Celje Brede Arnšek. V svetniški skupini so z amandmaji želeli natančneje določili odgovornost države v zavodu. Ni jasno, pove svetnica Arnšek, kdo bo prevzel obveznosti do zaposlenih, kot so plače, stroški in odpravnine, če bi država izstopila iz zavoda.
Kot nedorečeno izpostavlja umestitev sedeža zavoda v Celjski dom, s čimer bo država »pridobila prevelik vpliv nad pomembnim mestnim objektom«.
Po njenem je trditev, da zavod ne bo predstavljal stroška za občino, zavajajoča. »Vrednost selitve ocenjujemo na pol milijona evrov. Posledično se mora seliti Zavod Desetka in bo zaradi tega nastal dodaten strošek v celjskem proračunu, ki pa ni bil nikjer zaveden in se je zavajalo javnost, koliko bo novoustanovljen zavod bremenil Celjane in Celjanke.«
Skrbi jo tudi diskriminacija drugih najemnikov, saj naj bi drugi javni zavodi, občani in organizatorji najemnine morali plačevati, novi zavod pa bi prostore lahko uporabljal brezplačno. »To je neenakopravno – še posebej, če bi zavod izvajal tudi tržne oziroma komercialne programe.«
Svetniki so ustanovitev zavoda za sodobni ples podprli s 15 glasovi ZA, 12 svetnikov je glasovalo proti.
Referendum zavoda ne bo ustavil, samo upočasnil
V Celju trenutno zbirajo podpise za razpis referenduma proti ustanovitvi Zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Če bodo pobudniki zbrali dovolj podpisov, pa to zavoda ne bi ustavilo, temveč bi po navedbah kulturnega ministrstva (Delo) zgolj upočasnilo postopke njegove ustanovitve.
Področje plesnega poučevanja je že desetletja podhranjeno in zakonsko neurejeno. Otroci pogosto dobijo napačne osnove pod vodstvom nekvalificiranih pedagogov, kar lahko povzroča škodo.
»Univerzitetna izobrazba za plesne pedagoge, ki delajo z otroki, bi morala biti obvezna, predvsem zaradi varne prakse. Vemo, da je področje poučevanja plesa zakonsko popolnoma neurejeno, zato je pogosto veliko škode narejene predvsem na mladih plesalcih, ki se tehničnih in vsebinskih prvin plesa naučijo narobe pod vodstvom ‘nekvalificiranih’ pedagogov,« razlaga dekan Akademije za ples.
Zato je nujna vključitev akademske sfere, ki bi lahko pripomogla k širšemu razumevanju pomena plesa v družbi. »Akademija za ples je dejavna v medsektorskih povezovanjih – od sodelovanja z gospodarstvom, plesnimi terapijami za starostnike, študentski inovativni projekti za družbeno korist, avdiovizualnimi mediji do evropskih projektov. Menimo, da bi naše strokovno znanje prispevalo k razvoju plesa, njegovi večji dostopnosti ter vključevanju plesa v projekte zdravja in dobrega počutja, s čimer bi se izboljšale tudi zaposlitvene možnosti plesalcev in zmanjšala prekarizacija.«
Akademija za ples
Gre res samo za ples?
»Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti je namenjen razvoju, produkciji, promociji in podpori sodobnega plesa na območju Republike Slovenije in v mednarodnem prostoru. Ustvarjalcem zavod v okviru svojih zmožnosti in programskih smernic omogoča kakovostne infrastrukturne, ustvarjalne, podporne in druge produkcijske pogoje dela in pri tem zagotavlja soobstoj različnih umetniških praks sodobnega plesa,« so zapisali na kulturnem ministrstvu.
Pa gre v tej zgodbi res samo za ples? Gre tudi za vprašanje, ali se v predvolilnem času z javnim denarjem ustanavljajo nove institucije zato, ker jih stroka nujno potrebuje, ali zato, ker omogočajo nadzor nad programi, prostori in kadri.
Ključno vprašanje zato ostaja: Bo zavod res služil stroki in javnosti in ne parcialnim političnim interesom?
To je še eden širokogrudnih ukrepov za izbrance od tik pred volitvami, ko vlada za naš denar stopnjuje tudi marketinške akcije in si s socialnimi ukrepi na več področjih poskuša umetno dvigniti kazalnike uspešnosti (od božičnic, vinjet, dviga minimalne plače, odpiranja stanovanj in domov za starejše, ki so jih v resnici začrtale pretekle vlade). Medtem pa finančni minister s 140 milijoni prispevkov od dolgotrajne oskrbe pokriva luknjo v proračunu. Strankarski in ministrski kolega Aste Vrečko Simon Maljevac pa še išče ponudnika za 150 tisoč evrov vredno propagando o uspehih dolgotrajne oskrbe. Mors pa bo po fiasku s Šarčevim javnim naročilom dokumentarca Vojak v akciji izbranim medijem razdelili 350 tisočakov za reklamiranje vojaškega poklica.
Propagandna akcija pa je zaradi kritične javnosti padla v vodo vsaj pri načrtovani hvalisavi kampanji o vladnih uspehih, kjer bi vlada 40 tisočakov razdelila najbolj uslužnim komercialnim radijem.
*************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
