Če bi ministrstvo, ki ga je vodil Milan Zver, sofinanciralo projekt, v katerem bi bila Andreja Valič Zver, bi govorili najmanj o koliziji interesov, o pretakanju javnih sredstev…. Ali v slovenskih medijih veljajo enaka merila za vse politične opcije ali za leve ne?
Fakulteta za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani je leta 2022 pridobila skoraj 300 tisoč evrov vreden raziskovalni projekt o medijski pluralnosti, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo. Projekt, ki poteka do oktobra letos, obravnava »medijsko krajino v Sloveniji med pluralizacijo in homogenizacijo«. Razpis je dobil FDV, med člani raziskovalne skupine pa je tudi dr. Sašo Slaček Brlek, znanstveni sodelavec na FDV, ki je hkrati dolgoletni aktivni član in ideolog stranke Levica. Njegova zunajzakonska partnerka pa je ministrica dr. Asta Vrečko, predsednica stranke Levica. Če pustimo ob strani dejstvo, da je raziskovalcu, torej svojemu partnerju, omogočila raziskovalno plačo za tri leta, se postavlja vprašanje, ali nekdo, ki je ideolog, ustanovitelj politične stranke, lahko karkoli dela v povezavi z mediji?
Fotografija, vir: spletna stran FDV
Če se spomnimo, je oddaja Tarča pravilno problematizirala imenovanje kandidata za komisarja Tomaža Vesela, saj je ta sočasno zaposlen v podjetju, ki se ukvarja z mediji. Vendar pa Tomaž Vesel sploh nikoli ni bil član stranke in se niti v preteklosti ni politično udejstvoval! Kako torej eden od glavnih protagonistov stranke Levica lahko sodeluje pri nastajanju enega od najpomembnejših dokumentov na področju medijev?
Po pojasnilih Ministrstva za kulturo se je postopek za izbor začel že pod prejšnjo vlado – natančneje januarja 2022, ko je temo predlagal takratni minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Razpis naj bi sicer vodila Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS), Ministrstvo za kulturo pa je sodelovalo kot sofinancer.
FDV prijavil tveganje kolizije interesov, ministrstvo pa nič!
FDV je že junija 2022, kot trdi vodja projekta dr. Igor Vobič, Agencijo in ministrstvo opozoril, da bi lahko sodelovanje dr. Brleka Slačka pomenilo tveganje za navzkrižje interesov, saj z ministrico živita v zunajzakonski skupnosti. Po zagotovilih fakultete so bile torej te okoliščine razkrite vnaprej, kar dokazujejo tudi z dokumentom. A Ministrstvo za kulturo očitno ni odreagiralo. Je komu prišlo na pamet, da bi se partner ministrice izločil iz raziskave?
»Pri svojem delu vedno sledimo etičnemu kodeksu Univerze v Ljubljani,« poudarja dr. Vobič. Kodeks določa, da lahko raziskovalci sodelujejo v političnih strankah, a morajo paziti na morebitna nasprotja interesov, je napisal vodja te raziskave.
Kljub temu se postavlja vprašanje, ali lahko nekdo, ki aktivno soustvarja politične strategije ene od parlamentarnih strank, objektivno raziskuje pluralnost slovenskega medijskega prostora, o tem piše in pripravlja dokumente, ki bodo podlaga za večletno medijsko strategijo?
Levica: Omejevanje dela bi pomenilo kršitev ustavnih pravic
Stranka Levica, katere član je ministričin partner dr. Brlek Slaček, se je na vprašanje odzvala takole. »Politična pripadnost sama po sebi ne sme biti razlog za dvom v strokovnost raziskovalca. Članstvo v politični stranki in politično udejstvovanje nista v nasprotju z veljavnimi etičnimi pravili Univerze v Ljubljani. Kodeks etike za raziskovalce Univerze v Ljubljani poudarja kompetentnost, etično ravnanje, odgovornost do družbe ter spoštovanje pravic in dostojanstva vseh posameznikov. Članstvo v politični stranki ni v neskladju s temi načeli, prav tako pa Kodeks ne prepoveduje političnega udejstvovanja raziskovalcev. Ravno nasprotno, v poglavju o odnosu do družbe Kodeks izrecno poudarja spoštovanje različnosti prepričanj. Kot zahtevajo veljavni akti Univerze v Ljubljani, je bil dr. Sašo Slaček Brlek vedno transparenten glede svojega političnega delovanja in drugih okoliščin, ki bi lahko predstavljale konflikt interesov ali videz konflikta interesov.«
V stranki Levica gredo s svojim pojasnjevanjem še dlje. »Menimo, da bi omejevanje ali onemogočanje raziskovalnega delovanja na podlagi (določenega) političnega prepričanja pomenilo resno kršitev Ustave Republike Slovenije in Evropske konvencije o človekovih pravicah ter bi bilo v nasprotju z osnovnimi vrednotami demokratične družbe. Ustava Republike Slovenije v 39. členu zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, kar vključuje tudi politično izražanje v 42. členu pa pravico do zbiranja in združevanja, kar vključuje tudi članstvo v političnih strankah. Poleg tega 14. člen Ustave zagotavlja enakost pred zakonom, ne glede na politično ali drugo prepričanje. Podobno tudi 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah zagotavlja svobodo izražanja, člen 14. pa prepoveduje diskriminacijo na podlagi političnega ali drugega prepričanja.«
Sklicevanje na ustavo in diskriminacijo pri enem od temeljnih medijskih dokumentov je neprimerno, saj ne gre za kateri koli znanstveni projekt, pač pa za raziskavo, ki bo lahko podlaga za spreminjanje medijske zakonodaje, razdeljevanje državnih sredstev in oblikovanje javne medijske politike. V tem kontekstu postane vprašanje videza nepristranskosti ključnega pomena. Kako pomenljivo bo te argumente slišati in ponoviti pod kakšno drugo vlado, drugo univerzo, ali, kot smo izpostavili na začetku, pod kakšnim drugim ministrom, ki bi svoji ženi omogočil tri leta raziskovanega dela?!
Ko raziskavo, ki vpliva na oblikovanje medijske politike, sofinancira ministrstvo za kulturo, hkrati pa jo med številnimi drugimi raziskovalci izvaja tudi partner ministrice, ki je tudi član iste stranke, se pojavi dvom: Ali so meje med znanostjo, politiko in interesom dovolj jasno začrtane? V tem primeru je na strani dr. Slaček Brleka le dejstvo, da je večina ostalih članov te raziskovalne ekipe politično neodvisnih.
Z vidika etike lahko videz konflikta interesov spodkoplje zaupanje javnosti – četudi je sam postopek formalno korekten in zakonit. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije opozarja, da ni dovolj, da do konflikta interesov ne pride – pomembno je, da se ne ustvari niti njegov videz. V Sloveniji imamo z mediji in medijskim lastništvom resnične težave in leta 2022 bi se dr. Slaček Brlek lahko izognil svoji vlogi in s tem pomagal sodelavcem, predvsem pa medijem. Profesor je namreč v Levici aktiven član, ne le to, zaželel si je tudi funkcije evropskega poslanca, kar je izključno politična in prav nič profesionalna funkcija. Dr. Slaček Brlek pa je tako tri leta prejemal raziskovalna sredstva, ki jih je sofinanciralo ministrstvo njegove partnerke. Slaček Brlek je tako vrgel videz pristranosti na verodostojen dokument, ki ga pripravlja 17 raziskovalcev, ki v prostem času ne agitirajo za politično stranko in ne izkoriščajo političnih koristi za imenovanje na različne funkcije.
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice.V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da infomacije pridejo na dan je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov, ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo:
Pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
HVALA.
Barbara in Nataša
