Četrtek ob 20. uri, termin oddaje Tarča. Namesto preiskovalne oddaje je bil na sporedu koncert simfoničnega orkestra RTV ob 70-letnici. RTV Slovenija sicer ima zakonsko nalogo (ZRTVS-1), da skrbi tudi za kulturo in s tem identiteto naroda, zato praznik lastnega orkestra ni nepomemben. A Tarča je bila napovedana v sporedu na 1. programu, koncert orkestra ob istem času na 2. programu. Nato pa je bila nenadoma umaknjena.
Res je, da ima RTV pravico kakšno oddajo prestaviti ob izrednih dogodkih nacionalnega pomena in če je dogodek ocenjen kot pomembnejši za javni interes. Ob jubileju hišnega simfoničnega orkestra pa se nam upravičeno pojavljajo pomisleki: je šlo za cenzuro in politični pritisk?
Oddaja, k jo vodi Erika Žnidaršič, doslej ni odpadla niti zaradi naravnih nesreč. /RTVS
Odločitev o zamenjavi informativne oddaje s kulturno je, kakšno naključje, sovpadla ravno z začetkom medijske zgodbe o orožarskem projektu Dovos, ki je šel z izjemo 24ur zvečer mimo kritične obravnave v medijih. Ni izključeno, da Tarča, če bi bila na sporedu v četrtkovem prime-time terminu, ne bi obravnavala prav tematike o financiranju obrambne industrije, saj gre za eno najbolj aktualnih tem z dolgoročnimi posledicami za javne finance in državljane.
»Imamo več možnosti razlage: prva je banalna, da je bilo vodstvo TV Slovenija zgolj nekorektno in pozno pri obveščanju o odpovedi oddaje javnosti. Druga je svarilna, da poskuša novinarjem Tarče signalizirati neko sporočilo, npr. da njihova oddaja ni več varna, če bodo še drezali v nevarne teme. Tretja je, da bi postala oddaja nezaželena ali celo ukinjena, ker vodstvo popušča vladajoči politiki, podobno kot se je zgodilo z oddajo Studio City v mandatu Janeza Janše. Seveda so to skrajne možnosti hipotetičnih pojasnil, kjer upamo, da je prava prva in smo previdni pri preostalih dveh,« je za Preiskovalno komentiral filozof in družbeni kritik dr. Boris Vezjak.
Vsekakor pa nekaj vemo zanesljivo, dodaja dr. Vezjak, da je bil odziv službe za komuniciranje RTV, ki se je na očitek o cenzuri odzval s tem, da oddaja sploh še ni bila posneta, po njegovem aroganten in deplasiran. »Deplasiran je zato, ker Tarča skoraj nikoli ni vnaprej posneta in za cenzuro ne šteje zgolj umik posnetih oddaj, ampak v širšem smislu tudi onemogočanje njihovega predvajanja. Aroganten je, ker se posmehuje vprašanju in ker zavrača domnevne insinuacije z lastno insinuacijo: da novinarji ne znajo ceniti pomena simfoničnega orkestra. To ni nekaj, kar bi kakor koli logično sledilo iz vprašanja, ravno obratno: ne sledi, je non sequitur.«
Kritični mislec dr. Boris Vezjak / FF, Univerza v Mariboru
Politično-medijsko zavezništvo namesto nadzora oblasti
Nasprotno pa smo bili v medijih priča sinergiji medijsko-politične zgodbe časopisne hiše Delo skupaj z SDH in idejnim očetom orožarskega holdinga Dovos Damirjem Črnčecem ter Gibanjem Svoboda. Veliko nasmehov, trepljanja in hudomušnih dovtipov predsednika vlade smo slišali na konferenci, brez kritične distance do temeljnih vprašanj, ki v primeru delovanja holdinga ostajajo neodgovorjena. V tujini je dokaj nenavadno, da bi se medijske hiše vključevale v tovrstne aktivnosti. Seveda pa ima škarje in platno v rokah aktualna politika, ki pa se ne dokazuje ravno z dobrim razumevanjem medijske svobode. Lastniki največjih medijev, ki obvladujejo medijsko sfero pri nas, imajo malo ali nič skupnega z novinarstvom, novinarje in medij izkoriščajo za svoje posle, za pritisk na vlado in servilnost za državne bombončke.
Tovarištvo med mediji, politiko in ekonomijo nas lahko resno skrbi, ali nas pod krinko nacionalne varnosti in odpornosti čaka novo, zgodovinsko prelivanje državnih milijonov in milijard v interesne sfere brez javnega nadzora.
»Delo je že dlje časa predvsem v funkciji pospeševanja interesov lastnika na področju ne-medijskih poslov z državo. In temu primerno ima tudi kredibilnost, torej izjemno nizko. Kar pa je zelo zaskrbljujoče pa je to, da so predvideni kolački iz naslova novega medijskega zakona seveda samo za lastnike medijev (ki so praviloma milijonarji), novinarji pa prodajajo svoj ugled in strokovnost za drobtinice, praktično za nič. In bi se po moje enostavno morali končno temu upreti,« je kritičen politolog dr. Miro Haček.
Dr. Miro Haček
Delo je v lasti idrijskega podjetja FMR, ki je del poslovne skupine Kolektor. Kolektor je ob robu konference napovedal, da bo ustanovil ločeno podjetje za izdelavo zemeljskih dronov.
Propagandni val je zajahal tudi provladni medij Siol, kjer uredniško politiko krojijo nekdanji vplivni kadri z obrambnega ministrstva – kot smo poročali že v tem članku.
Kje ste, zaspano Društvo novinarjev Slovenije? se ob propagandnem stampedu sprašuje dr. Boris Vezjak na svojem facebook profilu.
Projekt Dovos in nevarnosti koncentracije moči
Strateška državna podjetja pod okriljem SDH, zlasti tista, ki spadajo pod kritično infrastrukturo, so od nekdaj tarča politike. O politično nastavljenih kadrih v državnih stebrih energetike, telekomunikacij in prometa smo tudi na Preiskovalno že pisali. Ko pa tudi mediji postanejo partnerji oblasti in del političnega ekosistema, je nad politiko samo še prostrano nebo. Vse to zmanjšuje transparentnost, utiša kritičnost, pluralnost mnenj in razprav o javnem interesu. Vsaka oddaja manj je v tem trenutku dobrodošla, da lahko projekti vlade lažje in nekritično tečejo naprej.
V fazi ustanovitve državnega obrambnega grozda, kar dr. Anže Logar opisuje kot »krajo desetletja na steroidih«, bi morali vsi mediji biti na preži. Ko se eden vplivnejših lakajsko postavi ob bok projektu, ki se bo hermetično odvijal v trdnjavi SDH in tega niti ne problematizira, pa je zastrašujoče in neodgovorno.
Dovos, d. o. o., je nova državna družba v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, pod okriljem SDH (Slovenski državni holding). Ta drži roko nad 12 milijard vredno državno srebrnino, iz katere bo država črpala sredstva za projekte orožarske industrije. SDH bo imel, kot kaže, pri svojem delovanju absolutno moč. V Dovosu je hkrati nadzornik in idejni oče politični operativec aktualne in vseh preteklih vlad – Damir Črnčec. Tja je prišel skozi vrtljiva vrata med politiko in družbami v državni lasti.
Nekdanji državni sekretar na obrambnem ministrstvu, pred tem pa tudi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu Marjana Šarca, pa tudi generalni sekretar Sove ter direktor OVS na MORS, je 1. februarja letos postal pomočnik predsednika uprave SDH Žige Debeljaka za korporativno varnost. Funkcija je bila ustanovljena tik pred tem in očitno prilagojena za njegov profil. KPK je namreč pri zaposlitvi Črnčeca zaznal vrsto korupcijskih tveganj – »tako glede sistemizacije novega delovnega mesta kot postopka zaposlitve in načina sklenitve pogodbe« – in pokazal na odstopanja od transparentnosti in dobrih praks, ki bi jih moral SDH kot osrednja družba za upravljanje državnega premoženja zasledovati.
Dvojna vloga in pomanjkanje demokratičnega nadzora
Črnčec formalno nastopa v nadzorni vlogi, vendar je sam priznal, da je idejni mecen holdinga. Tudi v Odmevih je nastopal on namesto predsednika Dovosa, ki pred javnostjo ni zmogel več kot kontrolirano naučene izjave, vprašanjem novinarjev se je namreč izognil.
Dvojna vloga Črnčeca je spotakljiva. Ko ista oseba soustvarja projekt in ga hkrati nadzira, se poruši temeljno načelo ločitve funkcij.
Takšna ureditev zmanjšuje verodostojnost in transparentnost nadzora ter povečuje tveganje političnega vpliva.
Damir Črnčec je bil v preteklosti vpleten v varnostno-politične strukture. Velja za človeka z močnimi povezavami v političnih in obveščevalno-varnostnih krogih. Njegov vpliv seže tudi v državne družbe. So povezave med njegovimi preteklimi in zdajšnjimi političnimi funkcijami in poslovnimi interesi lahko problematične?
»Tovrstni prehodi so v demokratičnem svetu nekaj običajnega, še posebej če kadri prehajajo iz obrambnega sistema v vojaško-industrijski sektor. Ključno pri tem je seveda, da je to izvedeno transparentno in da obstajajo jasno postavljeni mehanizmi demokratičnega nadzora pod katerih institucionalnim nadzorom se tovrstni prehodi dogajajo. In to ni vezano na konkretno osebo, ampak mora biti urejeno na sistemski ravni, da se ohranja videz nepristranskosti in transparentnosti postopka v javnosti,« pravi obramboslovec in geopolitični analitik dr. Klemen Grošelj.
Meni sicer, da bi moral obstajati močnejši parlamentarni nadzor nad vlaganji države v vojaško-industrijske projekte. Na omrežju X je ob ustanovitvi takole kritično zapisal:
Kot sourednik dela Parlamentarni nadzor nad varnostnim sektorjem : načela, mehanizmi in praksa. priročnik za člane parlamenta, št. 5/2003, je dr. Klemen Grošelj zagovornik najvišje ravni parlamentarnega in civilnega nadzora nad varnostnim in obrambnim sektorjem, še posebej tam, kjer prihaja do stika nacionalnih, državnih in parcialnih interesov. »V konkretnem primeru ocenjujem, da je ta nadzor pomanjkljiv in ne zadostuje standardom ene razvite demokracije. Tukaj se ne moremo sklicevati na načela korporativnega upravljanja, saj gre za specifično industrijo in specifičen trg. Oboje je namreč strogo regulirano in državno vodeno ter nadzorovan (od poročil o izvozu orožja, do dovolilnic za transport in izvoz orožja itd.), kar pomeni, da se mora to odražati tudi v ustreznem demokratičnem nadzoru ter mehanizmih zavor in nadzora v tem konkretnem primeru. Predvsem kakšen bo odnos med DOVOS/SDH, kot solastnika proizvajalcev vojaške opreme in orožja, ter MORS in ministrstvi kot naročniki določene opreme ali/in orožja. Namreč zelo hitro lahko pride do klientelističnih povezav, ki vodijo v nepreglednost in neupravičeno oziroma nenamensko trošenje javnega denarja, tudi to je nekaj, kar smo videli v bivši SFRJ (spomnimo se samo vile Branka Mamule). Lahko pride do tega, da MORS/SV preferira slovenske proizvajalce, čeprav njihov izdelek ne dosega zastavljenih tehnično-taktičnih zahtev in kriterijev.«
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba Vojko Volk v oddaji 24ur zvečer, 25. septembra: »Nadzor bo tak, kakršnega si kakršna koli družba zasluži.«
Kaj pomeni ta odgovor, ki je podcenjujoče do državljanov. Da bo država nadzirala samo sebe. Brez zunanjega nadzora Računskega sodišča, KPK nad odločitvami o naložbah in pogodbah Dovosa?
Izjava se bere kot sporočilo, da bo raven nadzora prepuščena samovolji oblasti, ne pa takšna, kot jo zahtevajo demokratični standardi in javnost.
Povozili so pobudo po javni razpravi in parlamentarnem nadzoru, ki jo je dal Anže Logar: »Oblikujemo sistem s štirimi ljudmi. Vse vodi Damir Črnčec.« (24ur Zvečer, 25. 9. 2025)
Nadzor bo v rokah tistih, ki bodo rezali milijardni kolač. Zanimanje za obrambne milijarde pa je ogromno.
Koncentracija moči v rokah ozke politično-interesne elite
Do konca oktobra bo Dovos poiskal zainteresirana podjetja. Več kot 2 milijardi bomo namenili za politični in orožarski projekt Golobove vlade. Od januarja lani se je obrambni grozd z 58 podjetij povečal že na 135. Država bo kupovala tudi v njihove lastniške deleže. Začetni kapitalski vložek je 3 mio eur. Črnčec je povedal, da je tudi sam obiskoval podjetja. Ni pa jasnih meril, kako bodo preprečili politizacijo projektov in zagotavljali, da naložbe ne bodo končale pri politično povezanih podjetjih. Zanimivo bo spremljati, kdo vse bo v ta namen ustanavljal nova podjetja?
»V Sloveniji je pod neposrednim ali posrednim lastniškim vplivom države nekaj sto podjetij in del bančnega in zavarovalniškega sektorja, ki skupaj zaposlujejo cca 95.000 ljudi. Povezanost gospodarskih družb in finančnega sektorja v državni lasti ter v spregi z politiko, onemogoča boljši in hitrejši gospodarski in splošni razvoj države ter predstavlja breme za davkoplačevalce,« nam predoči gospodarstvenik, ki pa v orožarski posel z državo ni pristavil svojega piskrčka. Pretekle izkušnje, nadaljuje, »kažejo na slabo upravljanje državnega premoženja, neučinkovite privatizacije in zlorabe državnih podjetij kot bankomatov za politične cilje. Potrebne so sistemske spremembe upravljanja, predvsem neodvisni lastniki in nadzorni organi, da bi preprečili politični monopol vsakokratne oblasti nad temi podjetji. Nova državna družba Dovos predstavlja še večje tveganje, saj povezuje državni in zasebni kapital brez ustreznega nadzora in odpira vrata projektom dvojne rabe infrastrukture brez civilnega nadzora nad porabo javnega denarja. Ob že sedanji gospodarski krizi in proračunskem primanjkljaju dveh milijard evrov bi morali takoj vzpostaviti Strateški svet za gospodarstvo in družbeni dogovor ključnih deležnikov za stabilizacijo in reforme.«
Ponovimo: SDH in Dovos razpolagata z državnim kapitalom, ki izhaja iz davkoplačevalskega denarja. Ob tem ne smemo pozabiti na 1 milijardo minusa v osmih mesecih letos in 2 milijardi primanjkljaja v proračunu za prihodnje leto. Kje je pacifistična Levica? Je prodala svoja načela?
Ko kolektivni spomin opeša
Bo SDH kot doslej vse odločitve zavijal v poslovno skrivnost pod krinko korporativne varnosti? Kje in komu se bo delil denar? Kakšni bodo odlivi v obstoječa in podjetja, ki bodo nastajala v ta namen? Ad hoc ustanavljanje podjetij z namenom pridobitve milijonskih subvencij države je v Sloveniji praksa. V energetiki, v podjetništvu, afera Spirit. Politična kultura v Sloveniji je nizka. Politična odgovornost je na točki nič. Ali kolektivni spomin še seže do državnih dokapitalizacij nekdaj paradnih konj slovenskega gospodarstva, kot so bili Adria Airways, mariborska livarna MLM, Tovarna sladkorja Ormož, Hit, Istrabenz, Probanka, …, ki so vsi po vrsti končali z velikimi izgubami davkoplačevalskega denarja, ker ni bilo jasne strategije, tržne perspektive in učinkovitega nadzora.
Obstaja tudi bojazen, da bo orožarski projekt tudi orodje političnega vpliva na medije in gospodarstvo prek državnih vlaganj. Koncentracija moči v rokah ozke politično-interesne elite. Dr. Grošlja vprašamo, ali projekt odpira nova tveganja za korupcijo in pretakanje državnega denarja v privatne roke? »Vse je v rokah politike, ki mora biti sposobna samoomejevanja, ki se odraža skozi demokratični-civilni nadzor nad varnostnim sektorjem. Vzpostaviti se morajo takšni mehanizmi nadzora, ki bodo preprečevali kakršnokoli možnost zlorabe bodisi na strani politike bodisi na strani obrambnega sistema bodisi vojaško-industrijskega kompleksa. Ključna je tukaj vloga državnega zbora in pravosodnega sistema ter tudi civilne družbe z mediji, ki skupaj tvorijo celoto nadzora. Če tega ni seveda lahko pride do zlorab in malverzacij javnih sredstev. Zato sam zagovarjam, da se vsaka poraba sredstev znotraj sektorja varnosti, ki presega 10 mio Evrov obravnava na pristojnem delovnem telesu DZ RS, pa naj gre za nakupe policijskih helikopterjev, vojaške opreme ali državna vlaganja v zasebna podjetja znotraj vojaško-industrijskega kompleksa. Tako bi se zmanjšale možnosti malverzacij in zlorabe, ki lahko ogrozijo same temelje naše demokracije.«
Kdo bo torej v primeru Dovosa bdel nad transparentnostjo, racionalno in upravičeno porabo našega denarja, ostaja neznano.
Črnčec je na vprašanje treh novinarjev Sobotne priloge: Vsaj del opozicije skrbi, da boste s tem podjetjem oškodovali državno premoženje. Kako jim odgovarjate?, odgovoril takole:
»To podjetje vidim kot nujen dolgoročni strokovni projekt, ne kot predvolilni projekt, kot ga želijo politikantsko predstaviti neodgovorni politiki. Skladno z veljavnim zakonodajnim in institucionalnim okvirom nadzor nad delovanjem Dovosa ne bo omejen zgolj na organe vodenja ter nadzora. Poleg vseh sistemsko vgrajenih mehanizmov izvajajo nadzor tudi računsko sodišče, KPK, parlamentarne komisije, kot je komisija za nadzor javnih financ, drugi pristojni organi ter ne nazadnje zelo pomembna oblika demokratičnega nadzora, javnost. Parlamentarni nadzor torej obstaja, kar je neutemeljen očitek nekaterih opozicijskih poslancev. Me pa preseneča, da so glasni posamezniki, ki so jih običajno polna usta posluha in pomoči gospodarstvu ter ne vidijo dlje od svojih ozkih, kratkoročnih interesov. Zelo nekorektno je vnaprej populistično obtoževati in sejati neutemeljene dvome.«
Kako si Damir Črnčec predstavlja nadzor javnosti?
Črnčec v enem stavku pove, da bo nadzor vršila politika, v drugem stavku pa to isto politiko označi za politikantsko, pripiše ji celo neodgovornost, čeprav gre za poslance in politike, ki imajo legitimne pomisleke in vprašanja. Dokler je parlamentarna komisija pod nadzorom Svobode, se očitno ni bati, da bi vršili kak poseben pritisk
Te dni bo minilo deset let od zastaranja kazenskega pregona v primeru nakupa oklepnikov Patria, afere, ki je deset let tresla politični in javni prostor, vendar pa v Sloveniji za razliko od Fincev ni uspelo dokazati korupcije. Pred očmi se odvija saga z nakupom reševalnih helikopterjev, ki je samo zaradi postavljanja vprašanj javnosti in opozarjanja na sume kršitev pod drobnogledom državne revizijske komisije. Postavljanje vprašanj in terjanje odgovorov je bistvo vsake žive demokracije!
In kako je z javnostjo?
Poglejmo, kako SDH komunicira z javnostjo, ki naj bi državno družbo nadzorovala!
Tole so naša vprašanja in odgovori, ki smo jih pred časom poslali na SDH.
Katere odvetnike je SDH odslovil, kdaj in ali bo odvetnik Zdolšek prevzel posle drugih?
V letošnjem letu smo pooblastilo za zastopanje SDH v Sloveniji odpovedali osmim odvetniškim pisarnam. Dodatno pojasnjujemo: SDH redno preverja svojo stroškovno učinkovitost in izvaja racionalizacije na področjih, kjer je to smiselno. Po pripojitvi DUTB je SDH izvedel racionalizacijo stroškov odvetniških storitev na področju upravljanja terjatev. Določene sodne postopke so prevzeli notranji pravni strokovnjaki, pri prenosu pooblastil pa smo upoštevali tudi vsebinsko podobnost postopkov ter iskali možnosti za optimizacijo strategije zastopanja in povečanje učinkovitosti zaključevanja sporov. Izbira odvetniških pisarn temelji na strokovni presoji njihove usposobljenosti, izkušenj ter preteklega sodelovanja, z namenom učinkovitega zastopanja interesov SDH.
Ali ni gospod Zdolšek v konfliktu interesov, ker zastopa tako SDH kot predsednika vlade osebno?
Vprašanje naslovite na odvetniško pisarno Zdolšek, ki je pristojna za podajo pojasnil glede morebitnih konfliktov interesov.
Ali se gospod Uroš Marolt (zastopnik Leonardo) in gospod Črnčec osebno poznata?
S tem podatkom SDH ne razpolaga.
Ali je imel gospod Črnčec vpliv na izbiro helikopterjev za prvo pomoč?
S tem podatkom SDH ne razpolaga.
Ali ima gospod Črnčec pravico do službenega avtomobila?
Dr. Damir Črnčec ima v skladu z internimi akti ter sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pravico do uporabe službenega vozila.
Če, katerega?
Podrobnejših informacij ne razkrivamo.
Ali je gospod Črnčec že zaposlen za nedoločen čas?
Dr. Damir Črnčec je v SDH zaposlen za nedoločen čas.
Katere dodatke je prejel gospod Črnčec v času od začetka zaposlitve?
Plače zaposlenih v SDH, razen članov uprave, niso javni podatek, zato teh informacij ne moremo razkriti.
Kolikokrat se je gospod Črnčec službeno sestal z gospodom Tepino in kolikokrat z gospo Vukovič?
SDH podatkov o tem, s kom se zaposleni SDH službeno sestajajo, ne razkriva.
Kdaj je bil gospod Črnčec nazadnje na Media24 in kaj je bil namen obiska?
S tem podatkom SDH ne razpolaga.
Ali ima SDH podatke o donacijah v državnih podjetjih in ali so se ti podatki po uvedbi novega pravila spremenili?
SDH teh podatkov ne zbira. V skladu s 56. členom ZSDH-1 in določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) mora SDH kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na posamezno družbo s kapitalsko naložbo države. Zaradi navedenih zakonskih omejitev SDH javnosti ne more posredovati podrobnejših informacij o donacijah, sponzorstvih ipd. Za vsebinska pojasnila predlagamo, da se obrnete neposredno na posamezno družbo.
SDH, ki se financira iz davkoplačevalskih sredstev informacij ne daje! Zavrnili so nam dostop do informacij o delu odvetniških družb. Spomnimo, tudi predsednik uprave SDH Žiga Debeljak javnosti, kot smo denimo videli v primeru invalidskega podjetja CSS, ne odgovarja. SDH večino odločitev zavija v poslovne skrivnosti in z javnostjo selektivno deli informacije. Tudi na vprašanja povezana z današnjim člankom še čakamo.
To je pod vlado, ki je zagotavljala, da bo transparentna. Nas mora nadzor skrbeti? Da.
Skrbijo tudi ključne pomanjkljivosti Slovenije
Dr. Klemen Grošelj je eden največjih poznavalcev obrambne in varnostne politike.
Pomembno vprašanje je tudi, ali bodoči slovenski vojaški konglomerat sploh lahko in v čem konkurira ali preseže vojaško industrijo v Evropi? Ali ima Slovenija sploh dovolj znanja, tehnologije in trga? Kje smo v primerjavi z drugimi državami EU, ki imajo na področju orožarske industrije tradicijo?
»Glede na stanje slovenske industrije in njene zmogljivosti vse skupaj deluje precej nedomišljeno in kot velika improvizacija,« meni obramboslovec dr. Klemen Grošelj. »Narava sodobne vojaške industrije je pač takšna, da novi igralci le težko sami vstopajo na trg oziroma je to mogoče v kolikor posedujejo neko novo prelomno tehnologijo (primer umetne inteligence), pa še tedaj se zaradi kapitalske intenzivnosti industrije običajno povežejo z obstoječimi igralci v branži (primer Boeing in Palantir v ZDA). Sicer je običajno, da država ki ima ambicije razvijanja lastne obrambne industrije to izvaja preko sodelovanja in prenosa tehnologije oziroma proizvodnje v sodelovanju z uveljavljenimi vojaškimi podjetji (nazoren primer je Poljska, tudi Madžarska). To počnejo celo države, ki sicer imajo močan VIK, pa imajo nišne slabosti. Tak primer je sosednja Italija, ki razvija vrsto oklepnih vozil in tankov v sodelovanju z nemškim Rheinmetallom. Zato me ta odločitev za neke vrste politiko opiranja na lastne sile močno čudi, ker ocenjujem, da Slovenija nima ne znanja, ne tehnologij in je poleg tega premajhen trg za visoko specializirano in konkurenčno vojaško industrijo.«
Slovenska vojaška industrija ima omejene možnosti za rast in razvoj, ker so naročila Slovenske vojske in ministrstva za obrambo količinsko in časovno omejena. Dr. Klemen Grošelj ključ za njen razvoj vidi v vključevanju v skupne evropske programe, kjer bi lahko domača podjetja postala del dobavnih verig, pridobila dostop do tehnologij, razvojnih delovnih mest in proizvodnje, ki ni vezana le na vojsko ali Mors.
Velika nevarnost je, da bi Slovenija brez strateškega pristopa ustvarila nekonkurenčne in tehnološko zaostale izdelke.
Nekdanja Jugoslavija je do globalne konkurenčnosti prišla šele po približno 30 letih vlaganj in učenja. Vsega tega Slovenija nima. »Jugoslovanska vojaška proizvodnja, ki se je sprva tudi opirala na lastne sile in po zapravljenih stotinah milijonov USD, prešla na uvoz tehnologije preko licenc. Tako je pričela proizvajati in z lastnim znanjem nadgrajevati vojaško opremo in oborožitev, ki je bila kakovostna in konkurenčna v globalnem merilu (primer tanka M-84, večcevnega raketometa M- 87 Orkan, top/havbice NORA, mitraljeza M-84 itd). Narava sodobne vojaške industrije je pač taka, da gre za visoko specializirano in tehnološko izjemno zahtevno industrijo, ki zahteva velika vlaganja kapitala, znanja, razvoja in visokotehnološko proizvodnjo, vse to pa mora biti podprto z mrežo inštitutov in laboratorijev, ki potem izvajajo testiranja tako opreme/orožja, kot tudi kvaliteto izdelave. To pa je nekaj česar nimata ne Slovenija, ne MORS/SV, ne slovenska znanost. Gre za zelo kompleksno zadevo, česar pa ni mogoče videti ne v načrtih vlade ne SDH. Moram pa priznati, da mi je to uvajanje neke vrste državnega kapitalizma v slovenski prostor tuje in spominja na oblikovanje t. i. državnih korporacij, ki jih poznata predvsem Rusija in Kitajska.« To se zdi tvegano in tuj koncept za Slovenijo.
Barbara Pance
***************************************************
Zavod za preiskovalno novinarstvo nima podpore Ministrstva za kulturo in ne državnega oglaševanja. Zavod se preživlja s storitvami:
nudi tudi storitve:
- naročeno raziskovalno novinarstvo (raziskave tem, priprava poročil za akademske ustanove ali medije brez lastnih raziskovalcev),
- preverjanje dejstev,
- spremljanje medijev (sledenje in analiza medijskega poročanja o določeni temi, podjetju ali posamezniku),
- raziskovanje javnih evidenc (sodni registri, zemljiške knjige, poslovne evidence – za analitične ali svetovalne namene),
- raziskave za dokumentarne filme ali knjige (zbiranje gradiva, intervjujev in preverjenih podatkov za avtorje ali produkcijske hiše),
- lekturo,
- medijsko izobraževanje in izobraževanje za izobraževalne institucije (televizija, radio, tisk).
Če presodiva, da bi bila lahko storitev v nasprotju z novinarskim kodeksom ali vsebino, ki jo že preiskujeva, ali v nasprotju z interesom drugega naročnika jo bova odklonili.
****************************************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
