Objavljamo intervju s predsednikom stranke Resni.ca, Zoranom Stevanovićem.
Ankete javnega mnenja vam napovedujejo vstop v parlament. Preden vas vprašam o tem kaj boste naredili, ko prestopite parlamentarni prag me zanima: Kako sami komentirate te rezultate anket?
Jaz mislim, da je odziv na terenu bistveno boljši, kot nam ga prikazujejo ankete. Gre za do zdaj politično neaktivno volilno telo in neopredeljene, ki jih anketni vzorci sploh ne zaznavajo. Prepričan sem, da je naša dejanska podpora bistveno višja, čeprav smo zadovoljni tudi s tem, kar kažejo ankete. Dejstvo je, da se bodo na naslednjih volitvah karte precej premešale, ampak tokrat bo te karte delil narod.
Mnogi napovedujejo, da boste verjetno pristali v opoziciji in da boste igrali vlogo, ki smo jo v politiki že videli. Štiri leta kritik iz opozicije, prejemanje davkoplačevalskega denarja in malo dobrega, koristnega dela za državo.
To lahko reče politično nepismen človek, nekdo, ki sploh ne pozna ustroja politike in tega, kako bi morala politika delovati. O opoziciji zelo težko govorimo, ker je v resnici nismo nikoli imeli, ta sploh ne obstaja. Do zdaj je parlament predstavljal nek parket za trgovanje s političnimi glasovi. Tudi če bi bili v opoziciji, bi ravnali nasprotno od tega, kar je predstavljala opozicija do sedaj. Zagotovo bi bili konstruktivni pri predlogih, ki so dobri za Slovenijo, hkrati pa bi preprečili čisto vse, kar je škodljivega za Slovenijo. To je prava opozicija. Prave opozicije pri nas sploh še nismo imeli. Ponavadi govorimo o opoziciji pri tistih ljudeh, ki so imeli možnost odločanja, pa zdaj zahtevajo, da se stori tisto, česar sami niso storili, ko so bili na oblasti.
Glede na ankete javnega mnenja, ki sva jih že omenila ali obstaja kakršnakoli možnost sodelovanja s katerokoli stranjo? Vem, da je to vprašanje povezano s prihodnostjo in da nimate »čarobne krogle«, ampak že v preteklosti ste povedali, s kom ne boste sodelovali. Ali sploh vidite koga, s katerim bi lahko sodelovali?
To je zahtevno vprašanje, prav zato, ker – kot ste sami dejali – nismo jasnovidni. Današnje ankete kažejo, da bi lahko postali jeziček na tehtnici pri oblikovanju naslednje vlade. Večkrat sem že poudaril, da bo moral tisti, ki želi z nami podpisati koalicijsko pogodbo, jo bo moral najprej skleniti z ljudmi. Zahtevali bomo štiri ali pet pogojev, ki so za nas izredno pomembni: govorimo o suverenizmu, nizkih davkih, boju proti korupciji in odpravi dvojnih meril. Kdor ima takšne zadeve zapisane v svojih programskih izhodiščih, ima možnost sodelovanja z nami.
Kako bi ob znižanih davkih zagotovili izpad dohodkov v proračunu?
Znižanje davkov pri nas ne pomeni manjšega proračuna, ampak večjo gospodarsko aktivnost. Slovenija danes pobere ogromno, a neučinkovito razporeja. Najprej je treba racionalizirati javno upravo, ukiniti politično ustvarjena delovna mesta in nepotrebne agencije, ki ne prispevajo nobene dodane vrednosti. Ko razbremeniš delo, podjetništvo in investicije, se poveča produktivnost, zaposlenost in s tem prihodki države. Istočasno pa mora prenehati sistemsko uhajanje denarja skozi korupcijo, lobistične mreže in politične dogovore, saj tam izgine več sto milijonov letno. To je fiskalni prostor, ki ga nihče ne upa odpreti. Mi si ga bomo.
Okej, pojdiva konkretno. Kako bi se lotili korupcije?
Korupcije bi se lotili že v prvi fazi in zelo konkretno. Najprej bi ukinili Komisijo za preprečevanje korupcije, ker se je izkazala za popolnoma brezzobega tigra, ki nima nobene moči. V Kazenski zakonik bi uvedli nov člen, ki bi se imenoval ‘politični kriminal’. Za ta člen bi skrbel poseben oddelek državnega specializiranega tožilstva, temu pa bi bil podrejen tudi poseben oddelek kriminalistov. Postopki bi tekli pred posebnim organom tožilstva in specializiranim sodiščem brez zastaralnih rokov. Prepričan sem, da če bi se tak sistem vzpostavil, bi ob močni medijski odmevnosti in negativnem odzivu javnosti vsak, ki se ukvarja s politiko, zelo dobro premislil, ali bo nadaljeval s koruptivnimi dejanji ali ne.
Če vas vprašam še bolj konkretno: leta 2019 je oddaja Tarča delala prispevek o Zoranu Jankoviću in postopkih zoper njega, da so v Stožicah pri strojnici prodajali kubične metre prostora, torej prodajali so »zrak«. Od leta 2019 do danes se na tožilstvu in policiji postopek praktično ni premaknil.
Ravno o tem govorim. Redni postopki ne dosežejo svojega namena. Težko me prepričate, da je župan pa naj bo to Janković ali kdorkoli drug – zoper katerega je vloženih 27 ali še več kazenskih ovadb, v sistemu, ki deluje, še vedno brez posledic. Slovenska folklora je, da vsi rečejo: “Ko bo na sodišču dokazano, bo mogoče odstopil.” Toda na sodišču ni nikoli nič dokazano. Dejstvo je, da so tudi v tožilstvu in med sodniki politični kadri, ki namerno vlečejo zadeve, da te ostajajo v predalih. Naša ideja ne pomeni, da se zadeve ne bi več vlekle , pomeni pa, da bi bile hitro rešene, da bi hitro prišlo do obsodilnih sodb, in človek bi moral zaradi tega odstopiti. V naši praksi prevzemanje politične odgovornosti skoraj ne obstaja, vsaj ne v smilu, kot jo poznajo v zahodnih sistemih. Zato imamo tudi predlog, da na pomembne funkcije sploh ne sme kandidirati človek, ki nima potrdila o nekaznovanosti ali potrdila, da zoper njega ne teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Kdo so ti ljudje, na katere stavite? Videli smo, kako so se nove stranke v preteklih mandatih lovile v parlamentu, kako niso znale vlagati zakonov . Kdo so ljudje, na katere vi stavite, da bodo državo spremenili na bolje?
To je naša ekipa. Za zdaj ne razkrivamo vseh imen, ker vemo, kakšni pritiski sledijo – medijski pritiski, pritiski na socialnih omrežjih, napadi trolov, ki so plačani za to, da to počnejo. Imamo pa ekipo, tudi ekipo pravnikov, ki znajo poskrbeti za takšne zadeve.
Kakšen odnos imate do institucij pravne države – torej tudi do KPK, ki bi ga ukinili, Računskega sodišča in drugih? V tej vladi smo videli marsikaj.
Jaz do teh institucij pristopam z izrednim nezaupanjem, tudi do medijev izključno zato, ker delujejo pristransko oziroma prorežimsko. Kdor je v tistem trenutku na oblasti, ima privilegije, in preteklost kaže, da se to odseva tudi v delovanju teh organov. Zagotovo bi si prizadevali za največjo možno neodvisnost vseh teh organov, ki krojijo pravni red v državi – tako, da bi politiko iz njih popolnoma umaknili.
Medijska krajina: imeli ste precej negativnih izkušenj z mediji, več let to ponavljate. Za medije ste nepriljubljeni, pogosto vas ne objavljajo. Povejte kakšno konkretno izkušnjo in kako bi to spremenili, kako bi se po vase mediji morali financirati?
Pri medijih moram posebej poudariti, da smo že dolgo časa žrtev popolne medijske blokade. To ni interpretacija, ampak dejstvo, ki ga potrjuje vsak volilni cikel. Ker nimamo botrov, ker nismo del političnih dogovorov in ker ne pripadamo ne levici ne desnici, so se večinski mediji odločili, da nas enostavno ignorirajo. To je mehanizem ohranjanja oblasti. Če ljudem odvzameš informacijo, jim odvzameš možnost izbire. Edini razlog, da smo politično preživeli, je neposredna komunikacija z ljudmi in močna prisotnost na terenu ter na družbenih omrežjih. Medijska blokada nas ni oslabila, ampak utrdila. Pokazala je, da lahko politično gibanje zraste brez medijev, kar je največji udarec sistemu.
Ker smo antisistemska stranka, res nimamo prostora v medijih. Pri nas “levo” in “desno” ne obstaja v klasičnem smislu, a razlika, ki jo vedno povem, je taka: levi so prefrigani in pokvarjeni, desni pa neumni in pokvarjeni. Desni se me vedno lotevajo z etiketami, kot so ‘breme priimka’, ‘Kučanov plačanec’ in podobno. Levih takšne etikete ne zanimajo, oni širijo famo, da smo ‘Janševi trojanci’. Mi, ki smo edini podpisali in javno večkrat ponovili izjavo, da z Janezom Janšo nikoli ne bomo sodelovali.
Komercialni mediji me načeloma ne motijo, ker vemo, da bodo vedno na strani denarja. Kdor jih plača, bo dobil prostor. So agitacijski in propagandni kanal za tiste, ki jih plačujejo. Bolj me moti RTV, ker je financiran iz javnega denarja in bi moral biti neodvisen, pa je žal režimsko trobilo. Tam delajo oddaje brez nas, pa voditeljica v eni od oddaj pokaže graf, kjer smo na na tretjem mestu in napove da bo govorila z vsemi novimi političnimi akterji – potem pa v studio vabi Anžeta Logarja, Vladimirja Prebiliča, Marka Lotriča … nas pa ne. Na POP TV prostora sploh nimamo.
Zakaj?
Zato, ker je premier Robert Golob preko Telekoma dal 5 milijonov evrov javnega denarja za transmisijo, želja pa je očitna. Forsirati Goloba in Janšo. Janšo morda še bolj, ker je antijanševski naboj nizek in ga morajo umetno dvigniti, da potem Goloba prikazujejo kot viteza, kot rešitelja pred zlobnim zmajem.
Zanimivo je, da sploh ni več pomembno, kdo bo prvi in kdo drugi na volitvah, ker je to jasno: prvi bo Janša, drugi Golob , ker ga bodo še naprej forsirali kot rešitelja, čeprav se je izkazalo, da gre za popolnoma isto politiko. Išče se tretjega ampak ne tretjega po številu, ampak tistega, ki bo jeziček na tehtnici, ki bo pomagal sestaviti naslednjo vlado. Odziv terena jasno kaže, da ta primat pripada nam. Zdaj nam bodo ta primat poskušali na vsak način vzeti in ga predati Anžetu Logarju, Vladimirju Prebiliču ali stranki Vesna z Levico. Mi tega ne bomo dovolili. Prepričan sem, da jim glede na dosedanje raziskave ne bo uspelo, je pa zoprno, da se moramo sploh ukvarjati s takšnimi stvarmi.
Se vam res zdi, da je vse »ad personam« proti vam, da se svet vrti samo okrog vas?
To ni teorija zarote, to so izkušnje, ki kažejo tako sliko.
Pa ste prej rekli, da nimate »krogle«, zdaj pa ste že povedali, kako bo prvi, drugi, tretji …
Rekel sem, kako bi moralo biti – tako, kot kaže realnost.
Kateri medij vam je naredil največ krivic? V smislu, da vas niso klicali, da vas niso povabili, ali pa z neresničnim poročanjem?
Težko bi rekel, da je samo eden. Je pa različen intelektualni domet določenih medijev. Ko je moja glava preveč »poštrlela ven«, so se mediji odločili za medijsko ignoranco, ker mislijo, da je to najboljša borba proti nam. Ko to presežemo, ko preveč dvignemo glavo, nas začnejo »tepsti«, napišejo sto lažnih člankov, ne da bi nas sploh poklicali ali vprašali, ali je kaj od tega res. Pa to je vendarle ABC novinarstva. Največji problem pri levih medijih je bil, da so odprli lobistični prostor, v katerem sta se pojavila Primož Cirman in Vesna Vuković, ki zdaj iz ozadja deloma obvladujeta državo. Sprožila sta famo, da sem »Janšev trojanec«. Jaz, ki sem edini podpisal in večkrat ponovil, da z njim nikoli ne bom sodeloval. Mislim, da sta odigrala najbolj pokvarjeno vlogo v tej zgodbi. Pa kot vemo sta dobivala sredstva iz državnega podjetja.
Še eno stvar bi vas vprašali. Kako komentirate, da je eden od glavnih onesnaževalcev v najini zgodbi Dosje Dobrunje, odlaganje smeti na kmetijska zemljišča – hkrati vpleten tudi v medije? Govorimo o gradbenem podjetju, ki je gradilo zapor Dobrunje. Te zgodbe ne pridejo v medije, ker gradbinci obvladujejo medije. Kako bi vi to presekali?
V bistvu potrjujete mojo tezo: komercialni mediji delajo za denar, javni mediji pa v skladu z interesom režima.
Ampak kako to rešiti? Kako zagotoviti, da te zgodbe pridejo ven?
Treba je zagotoviti neodvisnost medijev in preprečiti skrite finančne transferje do medijev, ki potekajo v ozadju. RTV je treba obvladovati na način, da se financiranje prenese na proračun in da se vsako leto preverja kakovost programov, struktura financiranja, kadrovska politika in način zaposlovanja novinarjev.
Saj RTV že dolgo ne zaposluje, sploh že leta ne.
Ampak ima daleč največ zaposlenih v Evropi, če gledamo na število prebivalcev.
Ampak veste, koliko programa ustvari?
Seveda, ustvarja veliko programov. Vprašanje pa je, kateri so za javnost res pomembni in koliko ljudi jih dejansko gleda.
Javni medij ni tu zato, da se hvali z gledanostjo. Javna televizija mora zagotavljati izobraževalne, otroške , kulturne, športne programe. To, kar želimo dati svojim otrokom, ni Cartoon Network, ampak so na primer Firbcologi.
Se strinjam. A javni medij tudi ni tu zato, da zgolj pobira 107 ali 110 milijonov evrov na leto, ne da bi komurkoli jasno opravičeval porabo teh sredstev.
Ampak vi ste dejansko nezadovoljni predvsem z informativnim programom – večinoma zato, ker ste tam osebno trčili v ignoranco. Kaj pa ves ostali program?
Ne drži, da gre samo za osebno zamero. Mi programe presojamo z vidika javnosti. V dveh ali treh tednih smo zbrali štirikrat več overjenih podpisov, kot jih je potrebnih za ukinitev RTV-prispevka. To jasno kaže nezadovoljstvo ljudi, ne samo našega nezadovoljstva.
Na podlagi tega ne morete trditi, da so »vsi« državljani nezadovoljni. Neplačnikov in nezadovoljnih je verjetno manj kot tistih, ki razumejo in menijo, da potrebujemo javno, neodvisno, kakovostno RTV
Seveda, ampak prepričan sem, da bi zbrali še več podpisov, če bi imeli še več časa in fokusa, da se s tem ukvarjamo.
Povejte mi glede na antipropagando, ki ste jo sprožili proti RTV ali veste kdo so zaposleni, kaj delajo, kakšni profili so tam? Kako pomemben je za vas slovenski jezik, kultura, slovenska glasba? Ali veste kako potekajo dogovori za športne pravice, do katerih ste kritični
Ena glavnih novinark, Erika Žnidaršič, je nedavno povedala, da oni delajo, medtem ko deset ljudi »vedri« in ne delajo nič. Če vzamemo njihovo plačno maso, lahko pridemo do zneskov, s katerimi bi RTV lahko konkuriral na trgu za športne pravice.
Še vedno niste odgovorili glede svojega poznavanja RTV. Koliko ga res poznate, če ste sprožili tako močno kampanjo proti njemu?
Ne gre za to, da bi bil jaz strokovnjak za RTV. Tako kot lahko govorim o zdravstvu, pa nisem zdravnik, lahko govorim tudi o RTV-ju. Govorim o tem, da je treba sredstva omejiti in jih vsako leto preverjati.
Kdo bi jih preverjal?
Parlament. Ob sprejemanju proračuna.
Politika bi presojala vsebino in urednikovala?
Tega se ne sme početi, se strinjam. Ampak če prenesemo odločanje o financiranju na parlament, se bo vsako leto treba pogovarjati o proračunu, ki ga dobi RTV. Nekdo bo moral priti kot poročevalec in utemeljiti porabo teh sredstev.
Poslanci bodo odločali o tem?
Poslanci so izvoljenci ljudstva. Kdo pa naj drugi odloča?
Ves čas slišimo, da mora imeti vsak, ki vstopa na politični parket, močna finančna ozadja. Kdo stoji za vami?
Nihče. In ravno to nas dela drugačne. Za nami so samo ljudje, skupina ljudi, ki si res želi spremembe v politiki, ki so nezadovoljni z zadnjimi 30 leti in ne pristajajo na lažno delitev na levo in desno. Nimamo »stricev iz ozadja« in nikomur nismo dolžni. Zato nimamo močnega medijskega prostora. Nimamo lifta v obliki medijev, hodimo po stopnicah.
Ampak kdo so ti ljudje? Bogati posamezniki? Pri dr. Robertu Golobu se je med prvimi pojavil gospodarstvenik Otmar Zorn. Koga imate vi?
Nobenega bogatega »strica iz ozadja«. To nas loči od drugih. Mi nismo nikomur nič dolžni. Je pa res, da zaradi tega tudi noben medij ni »dolžan« nam. Na dolgi rok se nam bo to obrestovalo.
Dokazali ste, da se da brez velikih medijev narediti preboj. Kako boste, če pridete v parlament, delovali v medijski krajini, če pravite, da so vsi ti mediji povezani s finančnimi in političnimi centri moči. Boste še naprej delovali preko socialnih omrežij?
Zame to ni problem. Na socialnih omrežjih sem začel delovati nekje leta 2014, ko sem postal mestni svetnik v Kranju. Ugotovil sem, da je mestni svet parket za trgovanje z glasovi, da je vrhovni organ odločanja, župan pa brez koalicije nima tolikšne moči, kot se zdi. Mestna občina Kranj razpolaga s približno 100 milijoni evrov proračuna, ki ga razdeljuje mestni svet, ljudje pa sploh niso vedeli, da ta organ obstaja. Nekajkrat sem javno nastopil, moje izjave so bile izkrivljene v lokalnih medijih, zato sem začel snemati prvoosebne videe. Lahko rečem, da sem pionir takšnih političnih videov v Sloveniji. Zdaj vidim, da mnogi novi, ki se predstavljajo kot ‘tretji blok’, samo kopirajo moje posnetke in včasih dobesedno prepisujejo moje izjave.
Kako komentirate, da je bilo kar nekaj vaših predlogov že sprejetih, denimo tudi vpis gotovine v ustavo?
Odlično. Ljudje se prebujajo, postajajo bistveno bolj politično aktivni in to je eden naših glavnih ciljev. Tudi v mestni občini Kranj smo na naš predlog sprejeli participativni proračun, kjer ljudje sami odločajo, kako se bo porabil določen del investicijskega denarja. Ko ljudje dobijo priložnost, res sodelujejo. Takšne iniciative vedno podpremo. Pri vpisu gotovine v ustavo sicer nismo bili glavni nosilec ideje, smo pa pomagali z aktivnostjo na terenu in z zbiranjem podpisov.
Pri gotovini je bilo naše stališče kristalno jasno: gotovina mora biti ustavno zaščitena. Gre za svobodo človeka, ne za nostalgijo. Gotovina je danes zadnja obramba pred popolnim digitalnim nadzorom nad posameznikom. Zato zagovarjamo, da mora ostati veljavno plačilno sredstvo, ki ga nihče ne sme ukinjati ali omejevati, in da imajo ljudje pravico opravljati transakcije brez sledenja, zbiranja podatkov ali blokad. To je temelj ekonomske in osebne svobode.
Večkrat omenjate neučinkovitost javnega sektorja. Pod to vlado je bil javni sektor dobro nagrajen. Se vam zdi to upravičeno? Kako bi ga vi zmanjšali in kaj bi naredili z javnim sektorjem, glede na to, da so tudi to vaši volivci?
Del javnega sektorja res predstavlja naše volivce, in to precej številčno. Javni sektor je problematičen zato, ker je preobsežen. Vsaka vlada je zaposlila približno 10.000 ljudi v javni upravi, nobena pa ni odpustila tistih, ki jih je nastavila prejšnja. Zdaj smo pri 220.000–230.000 zaposlenih v javni upravi, kar realno gospodarstvo težko vzdržuje. Po drugi strani razumem, da so to stabilni volivci – politično aktivni in zanimivi za vsako oblast. Največji problem vidim v tem, da ljudje v ‘prvem prstanu’ – svetovalke na upravnih enotah, gasilci, policisti, vojaki, delavke v domovih za starejše, medicinske sestre, snažilke – so ogledalo države, na njih se ljudje največkrat ‘zlomijo’. Ti so podhranjeni in premalo plačani. V ozadju, v ‘back officeu’, pa imamo na tisoče ljudi, za katere vam garantiram, da če greste na ministrstvo in vprašate prvega, ki ga srečate, kako se imenuje njegovo delovno mesto, tega pogosto niti sam ne zna povedati – ima pa 6.000 evrov bruto plače. Če bi izmerili njihovo produktivnost in videli, da ne prispevajo ničesar k javnemu interesu, bi te ljudi odpustili, njihovo plačno maso pa preusmerili na ‘prvi prstan’. Dvignili bi plače, rešili kadrovsko problematiko in ključni ljudje bi bili bolje nagrajeni. Jaz ne nasprotujem Zakonu o javni upravi – nasprotujem politično nastavljenim ljudem v javni upravi in nepotrebnim agencijam in direktoratom. Vam dam primer: Imamo Agencijo za varnost prometa, ki državo stane 4 do 5 milijonov evrov letno, odkar obstaja – mislim, da od leta 2012 – pa se je število prometnih nesreč povečalo ali stagnira. Služijo črpanju denarja preko svetovalnih pogodb in zagotavljajo 40–60 služb in to je problem. Ni problem v tistih, ki jih javnost zares potrebuje.
Bi podprli služenje vojaškega roka? Imate tri sinove.
Ne, obveznega služenja vojaškega roka ne bi podprl. Naša agenda je šla drugam. Vem, da ne bi služili za obrambo Slovenije, ampak za obrambo tujih centrov moči.
Večkrat ste že izrazili vaše videnje Nata in evropskih obrambnih struktur. Bi po vaše Slovenija morala izstopiti iz Nata in biti nevtralna, ustvarila bi poligon za mediacijo drugih držav?
Naše stališče do Nata je preprosto: Slovenija mora ponovno preveriti voljo ljudi. To je temelj demokracije. Takoj po prevzemu mandata bi razpisali referendum, na katerem bi državljani odločili, kakšen odnos naj ima Slovenija do Nata v prihodnje. Pri tem ne bi šlo za enostranske poteze, temveč za preverjanje legitimnosti našega položaja v zavezništvu. Hkrati verjamemo, da mora Slovenija okrepiti svojo vlogo kot država, ki spodbuja dialog, stabilnost in mir, ter se izogibati vsem vojaškim operacijam, ki niso neposredno povezane z obrambo našega ozemlja. Naša dolgoročna ambicija je večja stopnja nevtralnosti in samostojnosti pri sprejemanju obrambnih odločitev.
Kako torej ocenjujete ustanovitev orožarskega holdinga in vlogo Damirja Črnčeca?
Ustanovitev orožarskega holdinga vidim kot klasičen primer koncentracije moči v rokah politično povezanih ljudi, kar odpira izjemna korupcijska tveganja. Gre za sektor, ki bi moral biti najbolj transparenten v državi, pa se ga zapira, centralizira in kadruje brez javnega nadzora. Vloga Damirja Črnčeca pri tem je posebej problematična, saj prihaja iz struktur, kjer se politika, tajne službe in zasebni interesi prepletajo. To nima nobene zveze z varnostjo Slovenije, ima pa veliko zvezo z denarjem.
Kako komentirate napake, ki se vam dogajajo na družabnih omrežjih? Zadnjič je nekdo iz Resnice na TikToku v času zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ves čas govoril o evtanaziji, čeprav o evtanaziji sploh nismo odločali.
Ne morem vplivati na vsakega našega člana.
Zgodil se vam je tudi »migrant«.
Kar se »migranta« tiče, je šlo preprosto za to, da sem bil prehiter. Če sem kogarkoli s tem užalil, se opravičujem.
Kaj konkretno bi spremenili v migracijski politiki?
Slovenija danes nima migracijske politike, ima zgolj politično sprenevedanje. Treba je jasno ločiti ljudi, ki bežijo pred vojno in ogroženostjo, od množičnih ekonomskih migracij, ki potekajo brez nadzora. Država mora zaščititi svojo mejo, svoje prebivalce in svoj pravni red, hkrati pa spoštovati mednarodno pravo. Največji problem ni število migrantov, ampak to, da postopki trajajo predolgo, da se ne ve, kdo je kdo, in da se mnogi nikoli ne vrnejo v matične države. To ustvarja varnostna tveganja in krepi tihotapske mreže. Slovenija mora postati država jasnih pravil, ne tranzitni hodnik.
Bi dopustili širšo privatizacijo zdravstva, kako komentirate pač to, da zdravniku v javnem zdravstvu plačujemo prispevke, ga izobražujemo, piše doktorat, podaljšuje čakalne vrste, v zasebnem pa operira?
V zdravstvu ne zagovarjamo privatizacije, ampak depolitizacijo. Današnji sistem ni javno zdravstvo, ampak politično upravljanje zdravstva, zato razpada. Čakalne vrste so rezultat neodgovornosti, ne pomanjkanja denarja. Zdravniki morajo imeti možnost dostojnega dela v urejenem sistemu, ljudje pa pravico do pravočasnega zdravljenja. Menimo, da morajo vodstva bolnišnic odgovarjati za rezultate, da morajo biti čakalne vrste popolnoma transparentne in da zdravnik ne more hkrati služiti v javnem in zasebnem sistemu na račun pacienta. Zasebniki niso problem, problem je politika, ki si je zdravstvo prisvojila.
Kakšne Slovenije si želite v prihodnosti?
Slovenijo vidim kot državo, kjer politika ponovno služi ljudem. Kjer si mlad človek lahko ustvari dom in družino. Kjer se pošteno delo izplača. Kjer podjetnik ni kriminalec in upokojenec ni socialni problem. Kjer so institucije neodvisne, odgovorne in kazensko pregonljive, kadar zlorabijo zaupanje. Želim državo, v kateri se ljudje počutijo slišane in vključene, ne odrinjene in prezrte. To ni utopija, to je mogoče. A le, če bomo imeli pogum preseči stare delitve in politiko, ki služi sama sebi, zamenjati s politiko, ki služi narodu.
***********
V naslednjih mesecih bomo na Preiskovalno.si po uredniški presoji naredili več intervjujev s prvaki političnih strank, ki imajo manj prostora v slovenskih medijih.
Naslednja bo stranka NOT
*******************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
