12. aprila, torej 13 dni pred uradno zaključenim izvedenskim mnenjem oz. najnovejšo cenitvijo, ki jo je naročila država, smo na preiskovalno.si pravilno napovedali, da bo cenitev Litijske 51 znašala šest milijonov evrov ter da se trije cenilci, (Samo Zupančič, David Cafnik in Marija Starc), ki so cenili stavbo na Litijski 51, nočejo podpisati pod cenitev, pač pa zahtevajo, da je pod cenitev podpisano združenje sodnih cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko SICGRAS. Še več, poročali smo o nenavadnem dogajanju na upravnem odboru združenja cenilcev, kjer so trije cenilci zahtevali, da se podpiše izjava o molčečnosti, da nobena informacija z upravnega odbora, ko so se pogovarjali o Litijski 51, ne sme priti v javnost. Mi smo izvedeli, da so se pogovarjali in dogovarjali o ceni. Že takrat so nam viri povedali, da bo cena stvar dogovora, ne pa strokovnih izračunov, ter da se porajajo dvomi v pravilnost in zakonitost ugotovitev, zapisanih v cenilno poročilo, ki bi moralo biti predmet policijskih preiskav.
Tole je prva stran cenitve, na kateri piše, da jo je opravilo združenje sodnih cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko SICGRAS, kar je sila nenavadno. ##IMAGE-1834608##
Kot bi bilo pod novinarski članek zaradi strahu ali večje teže podpisano društvo novinarjev ali pod pravni dokument odvetniška zbornica! Nenavadno, da je podpisano združenje, je tudi zato, ker nam je prodajalec Litijske 51, Sebastjan Vežnaver, na naše novinarsko vprašanje odgovoril, da je vrata za cenitev ob zadnji cenitvi odprl trem cenilcem: Igorju Zupančiču, Davidu Cafniku, Mariji Starc in statiku, ne pa celotnemu združenju. Kako je lahko na dokumentu podpisan predsednik upravnega odbora Milan Žnidaršič, če nikoli ni videl stavbe na Litijski 51? Ali je država torej zdaj uzakonila, da se pod eno delo podpiše nekdo drug?! Je torej zakonito, kar so razkrili v Tarči, da je prvo cenitev naredila Breda Zorko, pod njo pa se je podpisal Anton Rigler? Cenilec Samo Zupančič nam je po telefonu dejal, da je poročilo tako dobilo večjo težo.
Vprašanje 1:
Javno sprašujemo ministrico Andrejo Katič in državne odvetnike: Kako je mogoče, da je pod cenitev podpisano celotno združenje izvedencev in cenilcev gradbene stroke, če so delali cenitev trije, ki so tudi vstopili v stavbo na Litijski? Ali ste torej legalizirali dejstvo, da se pod cenitev enega cenilca, podpišejo drugi?
Druge cenitve na mizi ministrice
Ministrica Andreja Katič je imela pred ponedeljkovo tiskovno konferenco na mizi še dve cenitvi. Cenitev KF Financ, ki so Litijsko 51 ocenile na 7,25 mio. evrov. Gre za cenitev, ki jo je naročil Diagnostični center Bled, in cenitev izvedenca in cenilca Igorja Zabukovca, ki prav tako deluje pod okriljem združenja sodnih cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko SICGRAS. Ta je cenitev opravil za prodajalca Sebastjana Vežnaverja. Stavbo (brez 85 parkirnih mest) je ocenil na 7,7 mio. evrov.
Vprašanje 2:
Kako je mogoče, da dva cenilca v državi naredita primerljivo cenitev stavbe, tretji pa tako, ki se razlikuje za kar 1,7 milijona evrov, pa noben medij v državi ne vpraša, ali je to v skladu s strokovnostjo cenilcev? Ali je to sploh zakonito? Bi morali komu odvzeti licenco? Lahko državljani zaupamo cenilcem? Ali to poraja dvom v vse cenitve, ki so bile opravljene do sedaj in zaradi katerih državljani plačujemo visoke kredite? Ali je ministrici za pravosodje sporno, da je tretja, zadnja cenitev toliko nižja od prejšnjih dveh? Zakaj zaupa prav tej cenitvi? Dve drugi bi namreč ovrgli dvom o nepravilnostih Dominike Švarc Pipan.
Kot smo zapisali že 12. aprila, je prav sodni izvedenec in cenilec Igor Zabukovec (prav tako iz združenja SICGRAS), ki je izdelal cenitev za Vežnaverja, povedal, da je pri cenitvi upošteval zadnjo veljavno izmerjeno površino geodeta Branka Kovača, ki ga je najela država. Ta je izmeril 6258 kvadratnih metrov in povedal, “da pri prodaji cele stavbe vedno upoštevajo celotno površino, torej tudi hodnike.« Če pa bi stavbo prodajali po pisarnah, bi upoštevali le uporabno površino, ki je manjša.
V zadnji cenitvi, ki jo na ministrstvu in državnem odvetništvu kljub našim prošnjam niso dali in smo jo pridobili drugače, je na 17. strani zapisano, da sta dva cenilca, Samo Zupančič in David Cafnik, upoštevala podatke “o površinah stavbe, ki jih je poslal naročnik, ter površine pripadajočega stavbnega zemljišča iz podatkov e-prostor in Gurs.” Katere površine je poslal naročnik in so jih torej uporabili, da so prišli do cene 6 milijonov evrov? In kako je mogoče, da je cena okrogla, zaokrožena? Zakaj prihaja do razlik in manipulacij? Je ministrstvo za pravosodje zahtevalo, da uporabijo drugačne podatke, kot so jih dobili od neodvisnega geodeta? Zakaj si na vsak način želijo nižjo cenitev? Katičeva je na tiskovni konferenci govorila o različnih izmerah in ne izmeri njihovega izbranega geodeta: “Pri cenitvi so se upoštevale površine, ki se glede na posamezne ocene nekoliko razlikujejo med seboj, odvisno od standardov posameznega cenilca. Neto površine je 6248 kvadratnih metrov, uporabne 3730 kvadratnih metrov, tehnične 839, komunikacijske 539 in nefunkcionalne površine 1138 kvadratnih metrov.”
Izgleda, kot da se je ministrica oprla na najmanjšo površino, kot da ima stavba na Litijski 51 samo pisarne, ki jih med seboj povezuje, če karikiramo, “mlečna cesta”?! Hodnikov namreč ministrica ne bi upoštevala. Ministrica gre tako proti stroki geodeta Branka Kovača, ki ga najela država.
Vprašanje 3:
Zakaj ministrica pri celotni stavbi uporablja uporabno in ne neto površine? Komu ustrezajo manipulacije in zakaj želi ministrica zmanjšati vrednost stavbe? Ali bi ministrica pri prodaji lastnega stanovanja prodajala samo površino sob ali tudi hodnik, wc in balkon?
V zadnji cenitvi tudi moti dejstvo, da je napisano, da “vrednost ni dejstvo pač pa je mnenje o najverjetnejši ceni!”
Vprašanje 4:
Zakaj ministrica torej govori o ceni 6 milijonov evrov, ki je že zaradi zaokrožene številke vprašljiva kot o dokončnem dejstvu, če gre za mnenje?
Sprega med cenilcem, ki se želi skriti, in prvim prodajalcem, direktorjem DSU Križajem?
Po naših informacijah je glavni ministričin prišepetovalec direktor DSU Mitja Križaj, katerega lovke segajo v začetek zgodbe o Litijski 51, kjer je bil globoko vpleten v prepoceni prodajo. Križaj je izvirni greh tega posla. Križaj je bil namreč pred leti direktor Hypo leasinga, ki je bil upnik v stečaju podjetja Nikom, iz katerega je nepremičnino kupil primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver. Kar je pomembno pri tem dejstvu, je, da se Mitja Križaj kot takratni direktor ni pritožil nad izdelano cenitvijo za Litijsko 51, ni se pritožil nad ceno, niti nad površino! Prav tako bi lahko terjatev spremenil v lastniški delež in tako preprečil nakup Sebastjanu Vežanaverju. Pa tega ni storil! Danes pa v ozadju meša štrene. Skupaj s tremi cenilci je namreč sodeloval pri pridobivanju dokumentov na upravni enoti. Še več. Kot izvemo, dobro pozna cenilca zadnjega poročila Sama Zupančiča, kar nam sam tudi prizna, medtem ko se nam je Zupančič po telefonu pred mesecem zlagal, ko je rekel, da Križaja ne pozna. Danes nam je povedal, da so Križaj in drugi iz DSU res sodelovali pri pridobivanju dokumentov na upravni enoti.
Vprašanje 5:
Ali ministrica ve, da se glavni cenilec zadnjega poročila, Samo Zupančič, in direktor DSU Mitja Križaj osebno poznata? Ali gre za kolizijo interesov, saj je bil Križaj že pred leti vpleten v posle z Litijsko 51, kjer ni iztržil najvišje cene in očitno ni pregledal dokumentov? Kakšni so zdaj njegovi motivi?
Vprašanje 6:
Zakaj ministrica v tem projektu sploh omenja DSU in zakaj dovoli, da ji Križaj, ki je bil v preteklosti že vpleten v prodajo, prišepetuje? Na tiskovni konferenci je namreč kar sama od sebe omenjala, kaj pravi DSU. Takole je povedala:
“Tudi po oceni D. S. U., državne družbe za svetovanje in upravljanje nepremičnin, je v objektu okoli 40 odstotkov manj uporabnih površin od zahtevanih v razpisu,” kar je potrdila tudi ministrica Katičeva. Tudi statična ocena objekta po naših informacijah ne kaže, da bi ga lahko v celoti uporabili za arhivski depo, za kar bi bila po mnenju D. S. U. stavba najbolj primerna.
Vprašanje 7:
Na podlagi česa DSU presoja, katera površina je prava, ministrica pa te izjave povzema na tiskovni konferenci? Zakaj so najeli geodeta, če ima DSU očitno “pravilne” podatke o površini? Zakaj delo neodvisnega geodeta, ki ga je najela država, postavljajo na laž? Zakaj je Katičeva na tiskovni konferenci sploh omenila, “da DSU pritrjuje ugotovitvam izvedencev SICGRAS”. Zakaj javno potrjujejo eden drugega? Kakšni interesi so v ozadju, da si dajejo umetno težo?
Po naših zanesljivih informacijah naj bi se prav DSU zanimal za upravljanje stavbe na Litijski 51. V ozadju so govorice, da naj bi predvideli stavbo na Litijski 51 za posle stanovanjskega sklada, kjer ima Križaj svoje veze. Križaj nam je v telefonskem pogovoru karkoli v povezavi z Litijsko 51 zavrnil, dejal je, da ga stavba ne zanima. A na laž sta ga postavila tako Zupančič kot Katičeva. Oba ga omenjata v tem projektu.
Ministrica zavaja
Ministrica Andreja Katič je na tiskovni konferenci zavrnila in zanikala besede podjetnika Vežnaverja glede davka na dodano vrednost. Dejala je, da se DDV za nakup tovrstnih nepremičnin ne plača, plača se le davek na promet nepremičnin v višini dveh odstotkov. To ne drži. Vežnavrja smo prosili za kupoprodajno pogodbo, ki dokazuje, da je bila stavba pred prodajo ministrstvu za pravosodje v sistemu ddv. Prodajalec je moral plačati ddv.
##IMAGE-1834620##
Amaterska cenitev in prepisani copy-paste deli iz drugega cenilnega poročila
V cenitvi, ki jo (še) skrivajo tako na ministrstvu kot na državnem pravobranilstvu, ker jo morajo, kot napišejo, “še pregledati”, se na 17. strani pojavi stavek, ki ne paše v cenitev in je več kot očitno prepisan.
“Za lastnika je vrednost ocena koristi, ki jih bo določena stranka imela od lastništva, v našem primeru, obravnavano ceno nepremičnin, ki so v lasti države za namen izvajanja gospodarske javne službe – izvajanju mednarodnega letalskega prometa. Objekti, naprave in zemljišča so razvrščeni v gospodarsko javno infrastrukturo za potrebe prometa in zvez.”??!!
##IMAGE-1834609##
Ali gre za prepis nekega drugega letalskega cenilnega poročila, vprašamo cenilca Sama Zupančiča? Po telefonu nam pove, “da je mogoče, da je prišlo do napake in da bodo le-to popravili, da pa to ne spremeni cene”?!
Združenje cenilcev (SICGRAS) je za državo oz. državno pravobranilstvo torej naredilo cenilno poročilo, v katerem je copy paste tekst iz nekega drugega cenilnega poročila o letališču in to mirno spregledajo. Zupančiča smo tudi vprašali, kako je mogoče, da je tak razkorak v ceni, in kako lahko Slovenci sploh zaupamo cenilcem? Strinjal se je, da gre za velik problem!
Pod črto:
Ministrico Andrejo Katič, ki prisega na to cenilno poročilo, za katerega vemo, da so se na združenju cenilcev pogajali in dogovarjali o ceni, kjer so imeli navodila ministrstva za pravosodje, katere površine vzeti (kar razkriva cenilno poročilo na strani 17) in v katerem so copy paste napake, sprašujemo:
Vprašanje 8:
Je taka cenitev sploh zakonita?
Ali bo državno pravobranilstvo, ki ta hip še pregleduje 90 strani dolg dokument opravilo svoje delo strokovno, v interesu države in njenih državljanov? Ali bo pregledalo še ostale cenitve in državljanom odgovorilo na eno preprosto vprašanje? Kako je mogoče, da prihaja do takih cenovnih razlik? Bodo podvomili v dokument?
