Uradni dokument, ki sva ga pridobili, razkriva koncentracije nevarnih snovi na meji med OPOZORILNO IN KRITIČNO VREDNOSTJO za območji Police pri Grosupljem in Kukmaka v Laščah, kjer so nezakonito končali odpadki iz gradbene jame zapora v Dobrunjah.
Na šestih od več kot 34 nelegalnih odlagališč, na katerih je končalo 840 kamionov gradbenih odpadkov iz območja današnjega zapora, so opravili analizo tal, ki je na dveh odlagališčih pokazala povečane koncentracije nevarnih snovi.
Kot smo že poročali, je 10 odstotkov gradbenega materiala – na podlagali opravljene analize podjetja Ikema (2021) – vsebovalo težke kovine, katrane, ogljikovodike, za človeka in okolje strupene snovi.
Tabela prikazuje rezultate analiz petih vzorcev zemljine, v katerih so izmerili koncentracije težkih kovin (cink, baker, nikelj), mineralnih olj in policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH). Vrednosti so primerjane z mejnimi, opozorilnimi in kritičnimi mejami, ki jih določa Uredba o imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh.
Iz tabele je razvidno, da so nekateri vzorci povsem skladni z dovoljenimi mejami, medtem ko drugi jasno kažejo na povišano oziroma kritično onesnaženje.
Najbolj izstopa vzorec OS003 (Kukmaka 1), kjer je koncentracija niklja močno nad mejno vrednostjo, hkrati pa sta povišana tudi baker in PAH.
Gre za snovi, ki v preseženih vrednostih predstavljajo tveganje tako za zdravje ljudi kot za okolje. Nikelj je močan alergen in povzroča kožne reakcije ter draženje dihal, ob dolgotrajni izpostavljenosti pa ga povezujejo tudi z večjim tveganjem za raka dihal ter okvare jeter in ledvic. Tudi baker v prekomernih količinah lahko povzroča draženje prebavil, težave z jetri in vpliva na razvoj otrok. PAH spojine so med najbolj nevarnimi, saj so dokazano kancerogene in ob dolgotrajni izpostavljenosti povečujejo tveganje za razvoj raka kože, pljuč in mehurja.
Za ljudi so te snovi problematične predvsem pri vdihavanju prašnih delcev ali pri neposrednem stiku z zemljino. Otroci se morajo takih območij izogibati.
Nikelj in baker v takšnih količinah zavirata rast rastlin, poškodujeta koreninski sistem ter zmanjšujeta rodovitnost tal, hkrati pa sta strupena za talne organizme. PAH spojine, ki nastajajo pri zgorevanju olj, katrana in odpadkov, so zelo obstojne, se kopičijo v tleh in lahko prehajajo v rastline ter vodne vire.
Zdravnica: Nevarne odpadke bi bilo nujno odstraniti na območja, ki so posebej označena kot toksična
Kukmaka je manjše vaško naselje v občini Velike Lašče, na polovici poti med Trubarjevo Rašico in Laščami. V vasi po zadnjih javno dostopnih podatkih prebiva okoli 59 prebivalcev. Gre za praviloma redko poseljen podeželski svet.
Nevarne snovi med gradbenimi odpadki iz Dobrunj se nezakonito nahajajo na zasebnem zemljišču. To je letošnji posnetek lokacije iz Google zemljevida.
Gre za območje najboljših kmetijskih zemljišč, po podatkih portala e-prostor.
Vrednosti nevarnih snovi na meji med opozorilno in kritično terjajo takojšnjo odstranitev, je za preiskovalno.si povedala zdravnica dr. Metoda Dodič FIkfak.
»Problem nastane, ko se na takšni zemljini začne karkoli obdelovati ali gojiti. Rastline iz tal vsrkajo nikelj, cink, PAH in druge kovine ter onesnaževala, ki se nato kopičijo v njihovih tkivih. To pomeni, da lahko ljudje z uživanjem pridelkov zaužijemo bistveno povišane koncentracije teh snovi. Baker na primer vpliva na srce in ledvica, nikelj in PAH pa so dokazano škodljivi za zdravje. Če na takšni zemlji gojimo kakršnekoli rastline, pride do prenosa teh snovi v prehransko verigo – in na koncu jih jemo mi. Druga težava je izpostavljenost otrok, ki se lahko igrajo na takšni zemljini, pri čemer vdihavajo prah ali prihajajo v stik s kontaminirano površino. Najbolj pomembno pa je vprašanje koncentracij. Če bi kdo na takšni zemlji želel gojiti ekološko zelenjavo, bi bil to velik problem – rastline absorbirajo kovine in te ostanejo v pridelkih.«
Zato bi bilo po njenem nujno zemljino z nevarnimi odpadki odstraniti in shraniti na območja, ki so posebej označena kot toksična: »Vendarle gre za odpadno zemljino, ki bi morala biti obravnavana kot nevarni odpadek in odložena na za to predvidena odlagališča, kjer se ne goji ničesar. To so elementi, ki ne izginejo. V tleh ostanejo desetletja in pomenijo tveganje tudi, če se zemljina čez čas uporabi za kmetijske površine. Zato je nujno, da se tak material odstrani in odloži na posebej označenih odlagališčih nevarnih odpadkov. Če takšno zemljino kar odložiš, nanjo pozabiš in potem tam potekajo običajne kmetijske dejavnosti, je to lahko izjemno nevarno.«
Iz Kukmake je bilo po naših informacijah odstranjenih 10-20 kamionov materiala.
GROSUPLJE: Polica
Drugi vzorec iz tabele OS002 (Polica 2) kaže izrazito presežene koncentracije cinka ter povišana mineralna olja.
Povišane koncentracije cinka zmanjšujejo biotsko raznovrstnost ter ovirajo naravne procese v tleh, kot sta razgradnja organskih snovi in kroženje hranil. Za ljudi so te snovi škodljive predvsem pri vdihavanju kontaminiranega prahu ali pri neposrednem stiku z zemljino. Cink in baker v prekomernih količinah lahko povzročata draženje dihal in kože ter vplivata na delovanje jeter in prebavil, medtem ko mineralna olja vsebujejo spojine, ki lahko povzročajo glavobole, slabost in ob daljši izpostavljenosti tudi resnejše zdravstvene učinke.
Tudi lokacija na Polici, ki smo jo razkrili že pred dnevi, še naprej ostaja kontaminirana. Tudi v tem primeru gre za območje kmetijskih zemljišč.
Gradbeni odpadki z nevarnimi snovmi se še vedno nahajajo tudi na Polici. Pristojni nam na vprašanje, kdaj jih bodo odstranili, in če jih sploh bodo, še niso odgovorili.
ARSO je 4. 9. 2025 inšpektorico za okolje obvestil s svojimi ugotovitvami v dopisu, v katerem je pojasnil: »Čeprav so bile v nekaterih vzorcih presežene opozorilne vrednosti, pa glede na dejstvo, da ni pričakovati znatne nevarnosti škodljivih vplivov na zdravje ljudi, ocenjujemo, da okoljska škoda tlom ni nastala.« Pod dokument je podpisana dr. Janja Turšič, zadolžena za vodenje in odločanje v upravnih zadevah s področja okoljske škode.
Na dr. Turšič smo naslovili vprašanje, kako komentira svojo ugotovite, da cink in nikej ne pomenita nevarnosti za javno zdravje in okolje, medtem kot zdravnica dr. Dodič Fikfak opozarja na nujnost odstranitve kontaminirane vsebine s tema dvema elementoma, vendar odgovora še nismo prejeli.
Razkrivava nove lokacije
Odkrili sva že 14 divjih odlagališč od skupaj več kot 34, ki jih inšpektorji nočejo uradno razkriti. Gradbene odpadke je iz Dobrunj večinoma odvažal podizvajalec Anton Grandovec, nekaj časa tudi podjetje Pangra. Čeprav je podjetje Projekt Nova Gorica za nadzor prejelo 2,6 milijona evrov davkoplačevalskega denarja in še aneks za dobrih 20 tisoč evrov, v pogodbi nadzora nad odpadki ni bilo. Ukrepi varovanja zdravja in okolja pa bi morali biti prioriteta.
LJUBLJANA: Sneberje (protipoplavni nasip ob Savi)
Po katrastrofalnih poplavah avgusta 2023 so začeli utrjevati in graditi začasni nasip ob Savi v bližini sneberskega nabrežja. Nasip se na desnem bregu Save, neposredno ob brzicah, razteza v dolžini 350 metrov, državo pa je gradnja stala 350.000 evrov. Nasip je gradilo podjetje Hidrotehnik, za katerega posle opravlja tudi Anton Grandovec. Projekt je vodila Direkcija za vode RS, ki spada pod Ministrstvo za naravne vire.
Prav Hidrotehnik je zadolžen za urejanje območja srednje Save, prav za ta vodotok država po poročanju medijev nameni največ milijonov. Direkcija je Hidrotehniku od leta 2023 pa do danes nakazala že skoraj 110 milijonov evrov. Plačila so začela naraščati po poplavah.
Vir: Erar
Lastnika Hidrotehnika sta preko CGP (EBONITETE.SI) in povezanih podjetij Dari in Vesna Južna, gradbinca, ki sta bila ključna akterja tudi v konzorciju družb pri izgradnji 86 milijonov vrednega zapora v Dobrunjah. Po poročanju Financ sta se letos zavihtela na prvo mesto lestvice najbogatejših Slovencev.
Prav CGP Darija Južne je k poslu z odpadki povabil Grandovca.
V nasipu ob Savi je okoli 4500 kubičnih metrov zemljine, po naših zanesljivih informacijah tudi z območja Dobrunj. Antona Grandovca smo vprašali, ali je tja vozil odpadke iz Dobrunj. Odgovoril je: »Če sem vozil, je bil to predelan material iz zaporov in ne gradbeni odpadek direktno.«
Pri projektu je sodelovala tudi MO Ljubljana z županom Zoranom Jankovićem, ki je Hidrotehniku v zadnjih desetih letih izplačal 40 milijonov.
Janković se je ob zaključku tudi nastavljal objektivom skupaj s predsednikom vlade dr. Robertom Golobom.
Na župana Jankovića smo zato naslovili vprašanja o tem, ali je župan dovoli nasipanje gradbenih odpadkov iz gradbene jame v Dobrunjah in kako komentira domneve, da so v odloženih gradbenih odpadkih lahko tudi nevarne snovi, pri čemer je lahko ogroženo zdravje prebivalcev in okolja, če se bo material iz nasipov spiral v podtalnico, vodotoke. Iz MOL so nam sporočili le, da z navedenimi zadevami Mestna občina Ljubljana nima nič.
LOGATEC: Novi svet (trikotnik med Logatcem, Hotedrščico in Godovičem)
Za Preiskovalno.si je ekskluzivno spregovoril tudi eden od sodelujočih v projektu izgradnje zapora v Dobrunjah. Opisal nam je, kako so šoferji podjetja Pangre Martina Panjana, ki je bilo zadolženo za izkop in za odvoz odpadkov iz Dobrunj, opravili pot od gradbenega izkopa do nezakonitega odlaganja gradbenih odpadkov na območju Logatca in JV območju Ljubljane. Dovolil je, da intervju posnamemo. Zaradi bojazni pred povračilnimi ukrepi gradbenega lobija pa njegovih podatkov ne bomo objavili, jih pa hranimo v uredništvu.
»Ven iz Logatca, tam pri eni vasi, 5 km proti Idriji, se globoko v gozdu nahaja odlagališče odpadkov iz Dobrunj. Do lokacije se pride po gozdni poti, ki se vzpenja in spet spušča, vleče se, potem se odpre jasnina, kjer je neka zasebna žaga. Pot do tja je ozka in tudi nevarna. Šoferji so se morali poklicati, preden je nekdo obrnil in se vračal z mesta lokacije, ker se na poti dva kamiona nista mogla srečati. Na mestu odlaganja, ki se je raztezalo globoko v gozd, so bile vrtače, v katere se je kipalo. Šleparji so v konvoju vozili noter v gozd okoli 14 dni skupaj. Tam je bil buldožer, ki je sproti vse zravnal. Bili so stari stroji, taki, ki jih ni bilo škoda. Če bi prišla inšpekcija in bi karkoli zaplenila, ne bi bilo škoda.«
Lokacija je težko dostopna in ni vrisana na google zemljevidu. V prihodnjih dneh, ko se bodo poti posušile, jo bomo obiskali.
Da so se odpadki iz Dobrunj vozili na območje Novega Sveta nam je potrdilo še nekaj nepovezanih virov. Področje so že nekajkrat obiskali tudi inšpektorji in policija, ki nam je odgovorila: »V okviru varstva osebnih podatkov lahko zgolj potrdimo, da smo na Policijski upravi Ljubljana na podlagi prijetih prijav v zadevi od leta 2023 vodili predkazenski postopek in v letošnjem letu po zbranih obvestilih skladno z 10. odstavkom 148. člena ZKP podali poročilo na pristojno okrožno državno tožilstvo. Prav tako so bila zaradi sumov kršitev, ki spadajo v pristojnost drugih organov podana poročila na pristojne inšpekcijske službe za področje okolja.«
JV LJUBLJANE: Območje med Lipoglavom in Besnico
Iz Dobrunj se je krajši čas vozilo tudi na JV območje MO Ljubljana, kjer je nenaseljena podeželska pokrajina. Lokacija nelegalnega odlagališča se nahaja na območju med Podlipoglavom in Besnico, nekje v tem gozdu v bližini vode. »Tja je šlo ene 20–25 šleparjev.«
Zanimivo je, da je lokacija samo nekaj kilometrov stran od zapora Dobrunje. Nenavadno pa je bilo, kot pove sogovornik, da so tovornjaki morali opraviti več kot šestkrat daljšo pot od dejanske. »Iz Dobrunj so vozili skozi Grosuplje, pa potem proti Polici na Lipoglav in iz Lipoglava v dolino proti Besnici. Če bi šli direktno iz Dobrunj, veste koliko je? Okoli štiri kilometre.«
Zakaj tak ovinek, so tako poskušali prikriti sledi za odpadki?
»Izgleda, da je bilo to. Pa da je bilo videti, kot da se vozi tudi drugam, pa da ni ves odpadek iz Dobrunj. Mogoče je bilo to pod krinko.«
Izrisali smo pot, ki so jo opravili prevozniki, da so očitno prikrili sled. Prevozili so okoli 30 km v dobre pol ure.
To pa je dejanska razdalja med Dobrunjami in območjem nasipanja. Vsega skupaj približno 4 km ali pet minut vožnje.
Sogovornika pove: »Pangra je imel predvsem delal izkop in pripravo – tisto, kar je CGP delal v sklopu gradbišča. Odvoze pa je imel Grandovec. Vendar pa je v nekem obdobju Pangra posodil kamione in šoferje, ker je bilo veliko za odpeljati. Šoferjem je dajal komando Panjan.« Po pričevanjih sogovornika za te prevoze ni bilo nobene uradne dokumentacije – vse, kar je šlo kot nasipni material ali agregat za CPG, je imelo spremljevalne liste in tehtne listke, medtem ko odvozi v Novi Svet in Besnico niso bili nikjer zavedeni.
Martin Panjan iz Pangre je zanikal, da bi njegovi šoferji vozili v Novi Svet in Besnico, da so »možnosti za to majhne, a je težko, da bi imel vse pod kontrolo.« Zatrdil nam pa je, da ni ničesar nezakonito odložil v naravo. Da bi v Novi Svet vozil odpadke, je zanikal tudi Anton Grandovec.
GROSUPLJE: Mala Ilova Gora
Območje deponije na Mali Ilovi Gori pri Grosupljem se razteza na skoraj 50.000 m2. Je v lasti fizične osebe. Je prva uradno odkrita nelegalna deponija z odpadki iz gramozne jame v Dobrunjah zunaj območja Ljubljane. (Prva divja odlagališča so inšpektorji odkrili v neposredni bližini zapora.)
Tole je satelitski posnetek nelegalne deponije iz leta 2024. Vidi se, da do območja pelje ozka in razrita makadamska pot, ki pelje skozi pogozdeno območje. Odpadki so bili odloženi v osrčju divje narave, na neobljudeni lokaciji, kjer so odlagališče odkrili povsem po naključju.
Takole je območje izgledalo leta 2021. Takrat je bila na desni strani ceste še zelena površina. Vidi pa se, da so območje že v preteklosti uporabljali kot odlagališče zemljine in drugih materialov.
Po podatkih iz e-prostora pa je to področje strogo namenjeno kmetijski in gozdni rabi.
| Vrsta dejanske rabe zemljišč na parceli | Delež dejanske rabe zemljišč na parceli |
|---|---|
| kmetijska zemljišča brez trajnih nasadov | 36,6 % |
| gozdna zemljišča | 61,2 % |
Vir: E-prostor
Lokacijo odlaganja odpadkov iz Dobrunj je po naključju odkril občinski inšpektor iz Grosupljega, ki je prejel več prijav domačinov o umazani cesti in povečanem tovornem prometu v vasi, ki se nahaja 12 km iz Grosupljega. Pri pregledu terena je zasledil tovornjake in tako odkril črno odlagališče ter ga prijavil državnim okoljskim inšpektorjem. Ti so odkrili, da se na območju nahajajo odpadki iz gradbene jame v Dobrunjah. Ali gre tudi za nevarne odpadke, nismo izvedeli.
Kdo je dejansko odvažal odpadke, ni uradno znano, saj lastnik parcele, zasebnik, inšpektorjem tega ni znal pojasniti. So pa na tem območju, kot so nam povedali na inšpektoratu in po pripovedovanju domačinov, večkrat zaznali tovornjake Antona Grandovca.
To sta fotografiji, ki sta nastali v času odkritja lokacije nelegalnega odlaganja gradbenega materiala iz Dobrunj. Vidi se, da so kupi z odloženim materialom že poravnani in da so čez navozili zemljo, ki jo je ravnal bager. Odpadki so po vedenju inšpektorata še vedno na isti lokaciji.
Danes območje izgleda takole:
GROSUPLJE: Luče
Na koncu vasi Luče, tik ob cesti proti vasi Krka, se pred začetkom gozda na desni strani boči sveži nasip. Gre še za enega od nelegalnih odlagališč, kamor so pred dvema letoma odlagali gradbene odpadke samo nekaj metrov stran od ceste. Z ortofoto posnetka iz leta 2024 se lepo vidi nova terasa, ki so jo naredili z nasipavanjem odpadnega gradbenega materiala. Zagotovo gre za odpadke iz Dobrunj. To nam je osebno potrdil človek, ki je bil na tej lokaciji, ko so tovornjaki vozili odpadke iz gradbišča na območju današnjega zapora.
Zemljišče, ki je od Grosupljega oddaljeno 8 km, pripada zasebniku. Gre za območje kraškega sveta, s številnimi kraškimi jamami in ponikalnico, ki odteka v Krko. Še leta 2021 je na tem območju rasel gozd. Vrednost rabe zemljišča na tem območju pa je namenjena samo za:
| gozdna zemljišča | 10 % |
| kmetijska zemljišča brez trajnih nasadov | 85 % |
Iz tega posnetka iz leta 2013 se dobro vidi, da je bil tern porasel z gozdom do bližnje hiše. Po višini smrek se tudi vidi, da je bil teren dostio globlji, kot je danes.
Sogovornik je še povedal, da so se na ozkem terenu tovornjaki komaj srečevali, enkrat da je celo prišlo do trka s stranskimi ogledali. Prav tako je bil na terasi ves čas dovažanja odpadkov bager, ki je sproti ravnal teren. Sogovornik pa ne ve natanko, ali je bil bager last Pangre ali Grandovca.
DOBREPOLJE: Predstruge
Na območju Dobrepolja se nahaja več nelegalnih lokacij z gradbenimi odpadki, ki so skrite globoko v gozdu. V Dobrepolju ima svoje podjetje podizvajalec Anton Grandovec.
Eden od domačinov nas je opozoril na lokacijo v Predstrugah, na ravnini med Predstrugami in Ponikvami, nasproti industrijske cone.
»Tukaj je bila ogromna dolina včasih. Več mesecev je na zasebni parceli stal bager, Grandovčevi vozniki pa so navažali material. Trajalo je od zime pa do začetka poletja lani. Letos konec poletja pa so lastniki posadili travo. Domačini so tiho, nekateri ne vejo, nekateri pa nočejo vedeti.«
To je posnetek iz avgusta 2023, kjer se še vidi razgiban relief.
To pa je posnetek od zdaj. Površina je povsem zravnana.
Poklicali smo direktorja občinske uprave v Dobrepolju Janeza Pavlina, ki o lokaciji ni bil uradno obveščen, a zanjo ve. Povedal je, da Občina odreagira samo v primeru, če gradbinci zasipavajo občinska zemljišča, »v tem primeru, ko gre za razmerje med zasebnikom in tistim, ki vozi, pa ne, razen če bi bila podana prijava.«
Na tem območju so še dobro skrite lokacije, odmaknjene od naselij, in sicer v Zdenski vasi, Zagorici in Potiskavcu.
Dejstvo je, da so vse lokacije brez okoljevarstvenega soglasja za odlaganje gradbenih odpadkov in so zato nelegalna odlagališča. Brez opravljenih kemičnih analiz materiala, ki se odlaga, tudi nihče ne ve, kaj se pravzaprav vnaša v okolje. Pri tem ne gre samo za vprašanje nevarnih snovi in vplivov na javno zdravje, ampak tudi za porušenje biotske raznovrstnosti v naravi. Prostor pa se iz naravnega ekosistema spremeni v degradirano območje brez ekološke vrednosti.
Odlaganje zemlje in gradbenega materiala v naravo ni nedolžna napaka ali prekršek. Je okoljski kriminal.
Neposredni poseg v naravo:
- uniči habitate,
- zastrupi tla,
- ustavi rast vegetacije,
- spremeni vodne tokove,
- vnaša invazivne vrste,
- poruši prehranske verige,
- dolgoročno uniči biotsko raznovrstnost.
Porušenje biotske raznovrstnosti pa je ena najtežjih oblik okoljske degradacije, ki jo zakon obravnava enako resno kot industrijsko onesnaženje.
332. člen KZ-1 kaznuje vsako ravnanje, ko nekdo z odpadki ali emisijami spravi v nevarnost zdravje ljudi ali naravo.
Kaznivo je:
- nezakonito zbiranje, odvoz ali odlaganje odpadkov,
- delovanje brez OVD,
- odlaganje nevarnih materialov,
- povzročitev škode na tleh, vodi, zraku,
- poslabšanje habitatov.
Kazni: od denarne kazni do 12 let zapora.
Odgovorni pri tem so vsi po hierarhiji navzdol – od ministrstva za pravosodje (investitor), ministrstva za okolje z inšpekcijskimi službami in Arsom, ministrstva za naravne vire, ki je kljub ponarejanju listin, nezakonito odloženim odpadkom in vprašljivi kakovosti vgrajenih materialov v objekt zapora izdalo uporabno dovoljenje. Sprega politike in gospodarstva, o kateri smo pisali tukaj, v ozadju skriva tudi sistemsko korupcijo. Bo kdo odgovarjal?
**********************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
