»Šla sem skozi ogenj in pekel v tej službi. Predvsem po zaslugi vodstva.«
Sogovornica je urgentna reševalka, več kot desetletje zaposlena v Osnovnem zdravstvu Gorenjske (OZG). To je javni zdravstveni zavod, ki z osnovno zdravstveno dejavnostjo pokriva sedem zdravstvenih domov na območju Gorenjske.
Reševalka je ena izmed več kot 130 zdravstvenih delavcev vtem javnem zavodu, ki se borijo za poplačilo krivic iz dela.
»Ko človek več kot petnajst let dela v nujni medicinski pomoči, vidi skoraj vse: prometne nesreče, srčne zastoje, smrt, obup, bolečino in strah ljudi. A včasih najbolj boli nekaj drugega. Občutek, da sistem, za katerega vsak dan tvegaš svoje zdravje in življenje, tebe samega ne vidi več kot človeka.«
Do upokojitve ji ne manjka dosti, a želi ostati anonimna. Boji se, kot pravi, povračilnih ukrepov vodstva, s katerimi so zaposleni zadnja leta v pravnem sporu.
Sekcija reševalcev v zdravstvu
Prikrajšani pri plači
Reševalci, zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje tožijo gorenjski javni zdravstveni zavod pod vodstvom direktorja Matjaža Žure zaradi nepravičnega plačila.
Kot urgentni zdravstveni delavci so zaposleni v neenakomerno razporejenem delovnem času. To vključuje delo ponoči, za vikende, praznike in tudi po 12 ur skupaj. Dolga leta, pravijo, so ostajali brez pravičnega plačila za praznike.
Kako je mogoče, da morajo ljudje, ki dnevno rešujejo življenja, za osnovno zakonsko pravico tožiti lastnega delodajalca?
»Pacientom pomagamo v najtežjih trenutkih. Ko pa pomoč potrebujemo mi, nas sistem pusti same,« je razočarana reševalka. Je ena izmed 132 zdravstvenih delavcev, ki svoje pravice iščejo na sodišču. Utemeljujejo jih s Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
32.b člen te pogodbe se nanaša na ureditev plačila za delo v neenakomernem času, velja pa za zdravstvene delavce, ki opravljajo delo 24 ur na dan vse dni v tednu. To poleg zdravstvenega osebja velja tudi za zaposlene v socialnih zavodih in domovih za starejše.
Pravni temelj je, sprememb pa ni
Člen določa, da zaposleni, ki delajo v turnusih, nočnih izmenah ali za praznike, ne smejo biti prikrajšani v primerjavi z zaposlenimi, ki delajo od ponedeljka do petka. Če zaradi razporeda ne koristijo praznika, jim mora delodajalec zagotoviti ustrezno nadomestilo oziroma plačilo za manjkajoče praznične ure. Če delajo na praznik, jim pripadata plača in dodatek za delo na praznik.
Delo v neenakomerno razporejenem času imajo urejeno tudi v policiji, vojski, poklicni gasilci, pazniki in druge interventne službe.
Nedavno izdana sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča (opr. št. Pdp 84/2026, z dne 18. 3. 2026) pa je potrdila pravni temelj za izplačilo za pretekla leta v okviru petletnega zastaralnega roka. S tem je bila pravna pot za varstvo te pravice tudi sodno potrjena. Zoper sodbo so sicer še možna izredna pravna sredstva pred Vrhovnim sodiščem RS.
Reševalka: Obljube so se izjalovile
Ko reševalna ekipa odhiti na pomoč nekomu, ki se bori za življenje, odmisli vse – krivice in pomanjkljivosti. Prva misel reševalce so ljudje, ki potrebujejo občutek varnosti in odgovoren pristop. Ko je pomembna vsaka sekunda, mora biti glava očiščena skrbi. Toda vsakič, ko se z reševalnim vozilom vračajo proti zdravstvenemu domu, se v njih nakopiči »občutek ponižanja, nemoči in izčrpavanja«.
Ko so opozarjali na težave, nadaljuje reševalka, so od direktorja OZG Matjaža Žure »poslušali obljube, da se bodo stvari uredile«.
»Leta 2024 je bilo rečeno, da bodo izplačila urejena do poletja. Nič od tega se ni zgodilo. Namesto rešitev so sledili izgovori, pravna mnenja, revizorji in zavlačevanje. Tisti, ki je delal največ praznikov, je dobil skoraj nič denarja. Sodelavec, ki ni delal samo dveh praznikov, pa je dobil 3,90 evra. To je svinjarija brez primere,« pripoveduje.
Reševalka po več desetletjih dela kljub neurejenim razmeram v zdravstvu še ni obupala. Izpopolnjuje jo stik z ljudmi, ki potrebujejo pomoč. »V tem sem našla svoje poslanstvo.«
Reševalci OZG / OZG
Zapustili sindikat
Zaposleni v turnusih in neenakomernem delovnem času so bili dolga leta v neenakem položaju. Zaradi neupoštevanja določbe danes po slovenskih sodiščih potekajo številni postopki. Zaposleni v OZG so se za vložitev tožb odločili decembra 2025 in februarja 2026.
Reševalci, zdravniki in medicinske sestre so bili v zadnjih letih prikrajšani od 2500 do 4000 evrov, posamezniki tudi več, razlaga reševalka: »A to so samo izplačila od 2021 do 2023, terjatve za dve leti prej pa so že zastarale.«
Po besedah sogovornice naj bi odpovedali tudi sindikati. »Številni člani so zaradi razočaranja celo izstopili iz Sindikata zdravstva in socialnega varstva.«
Predsednica Sindikata Irena Ilešič Čujovič pa nasprotno zatrjuje, da so ves čas opozarjali na problem, vlagali tožbe in pravice zaposlenih poskušali zaščititi brez nepotrebnih stroškov za delavce.
Pravi, da si prav v njihovem Sindikatu že od leta 2018 prizadevajo za rešitev, ki jo nekateri delodajalci še vedno ne upoštevajo. »Problem je sistemski, velja za vse zdravstvene in socialnovarstvene zavode v Sloveniji. Iz ankete, ki smo jo v januarju naredili med sindikalnimi zaupniki v zavodih s področja zdravstva in socialnega varstva, izhaja, da je za leto 2025 (ko je bila določba, torej, s spremembo kolektivne pogodbe nekoliko jasneje zapisana), odmeno izplačalo 72 % delodajalcev, za pretekla leta pa je slika ravno obratna – kar 80 % delodajalcev odmene ni izplačalo.«
Predsednica sindikata tudi poudarja, da so delodajalci napačno razumeli zakon in zaposlenim pogosto niso priznali niti prostega dne niti ustreznega nadomestila za praznike. Po njihovih navedbah pa je sodna praksa zdaj potrdila, da zaposlenim pravica do odmene pripada, a večina zavodov za pretekla leta teh izplačil še vedno ni uredila.
Zdravstvenim domovom nastaja škoda
Lilijana Gantar Žura (z Matjažem Žuro nista v sorodu), zdravnica in direktorica ZD Kranj, ki je eden večjih domov v zavodu OZG, potrdi, da ji problematika ni tuja: »Sama sem večkrat poudarila, da je potrebno čimprej poiskati ustrezno rešitev in zaposlenim izplačati vse, kar jim skladno z zakonodajo in kolektivno pogodbo pripada. Predvsem pa sedaj, ko je znana sodna praksa in bi lahko tožbe in nastale stroške s tem zmanjšali ali celo preprečili.«
Lilijana Gantar Žura / Trma
Zdravstveni dom Kranj predstavlja skoraj polovico vseh zaposlenih v OZG ter pomembno prispeva k skupnemu poslovnemu rezultatu. Nimajo pa odločujočega vpliva. Zato je Mestna občina Kranj že dala pobudo za spremembe pri upravljanju zavoda, saj bi želeli večji nadzor nad primerno porabo sredstev.
V kabinetu župana Matjaža Rakovca so za Preiskovalno.si še poudarili, da domnevne nepravilnosti pri izplačilih zaposlenim resno obravnavajo. Od direktorja OZG Matjaža Žure pričakujejo zakonito in odgovorno poslovanje ter so že zahtevali pojasnila in pregled dosedanjega ravnanja. »Upamo, da bo vodstvo javnega zavoda morebitne nepravilnosti ugotovilo in odpravilo. Možnosti neodvisnega pregleda poslovanja OZG ne izključujemo. Ključno je, da so zaposleni plačani v skladu z zakonodajo in da se vzpostavi sistem, ki bo v prihodnje preprečeval podobne situacije. Ob tem želimo poudariti, da je nedopustno, da bi kdorkoli zaradi uveljavljanja svojih pravic doživljal pritiske ali povračilne ukrepe.«
Ministrstvo poziva k zakoniti praksi
»Delodajalci so pri svojem delovanju dolžni spoštovati veljavno zakonodajo in določbe kolektivnih pogodb ter delavcem zagotoviti vse pravice, ki izhajajo iz njih,« pravijo tudi na Ministrstvu za zdravje in dodajajo: »Delavci lahko v primeru kršitev svoje pravice uveljavljajo pri delodajalcu, sodišču ali inšpekciji. Ministrstvo je glede 32.b člena že podalo več pojasnil, s katerimi je želelo delodajalce seznaniti z veljavno ureditvijo ter prispevati k enotni in zakoniti praksi.«
Z vsakim dnem, ko se zadeva ne uredi, za javni zavod OZG tečejo zamudne obresti in se s tem povečuje škoda zavodu iz naslova plačila zamudnih obresti, je nazorna odvetnica zaposlenih dr. Marija Hladin.
Direktor Matjaž Žura očitke o velikih stroških zavrača in odgovarja, da so doslej za pravno pomoč porabili okoli 1.905 evrov. Stroški odvetniških storitev po njegovih navedbah pa še niso bili obračunani.
Zavrača tudi, da so zaradi njegovega ravnanja nekatere terjatve zaposlenih zastarale.
Oglasno sporočilo Preiskovalno.si
Ne več in ne manj
Pravi, da so za leti 2024 in 2025 zaposlenim že izplačali tako imenovani »nesporni del« nadomestil za praznike, pri čemer opozarjajo, da so se pravila z letom 2025 spremenila zaradi novega aneksa h kolektivni pogodbi. Ta po novem jasno določa, da gre za »odmeno za manjkajoče ure praznovanja«, ki pripada tudi zaposlenim, ki so na praznik dejansko delali.
Za leto 2024 pa so nadomestila obračunavali drugače. Nadomestilo je bilo izplačano za vse praznike med za praznike med ponedeljkom in petkom, na katere bi bili zaposleni sicer razporejeni na delo, vendar zaradi praznika niso delali. Nadomestila pa niso izplačali tistim, ki so bili za praznike odsotni zaradi bolniške, dopusta ali starševskega dopusta, ali tistim, ki so na praznik dejansko delali in za to že prejeli dodatek za delo na praznični dan. »V takem primeru bi šlo za dvojno plačilo za isti dan.«
Matjaž Žura poudarja, da so v zavodu sprožili postopke pri pristojnih inšpekcijah, da bi pridobili uradno razlago pravilnega obračuna, ali in v kakšnem obsegu bi takšno izplačilo zaposlenim pripadalo tudi za pretekla obdobja. Ker odgovorov državnih organov do danes še niso prejeli, pričakujejo, da bo dokončno odločitev dalo sodišče.
»V interesu OZG kot zavoda, ki se financira iz javnih sredstev, je, da se izplačila izvedejo natanko v takšni višini, kot to izhaja iz veljavnih predpisov – ne več in ne manj.«
OZG
Zapuščajo urgenco
Prva obravnava bo 2. junija, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pa je zadevo določilo za vzorčni postopek. Prav ta sodna odločitev bo dokončno razjasnila pravice zaposlenih in obveznosti delodajalca.
V primeru sodne potrditve pa bodo pravice do dodatnih izplačil pripadle vsem zaposlenim v enakem položaju, tudi tistim, ki niso vložili tožb.
»Meni danes ni več najpomembnejši denar. Pomembnejše mi je, da nekdo jasno pove, da tudi direktorji zdravstvenih ustanov niso nad zakoni. Država nam denar nameni. Potem pa se vprašamo – kam gre?«
Iz urgentnih ambulant po Sloveniji dnevno prihajajo vesti o odpovedih. Zdravniki odhajajo na druge oddelke, reševalci in medicinske sestre v prijetnejše in predvsem manj odgovorne poklice.
Povpraševanje po zdravnikih in sestrah v reševalnih službah je veliko. To so aktualni oglasi:
Razloge je mogoče najti tudi v sistemu, ki bolj kot na nagrajevanju sloni na požrtvovalnosti zaposlenih. Na bolečem občutku o poteptanem dostojanstvu, ko v reševalnih vozili rešujejo življenja, vodilni pa jim dajejo predvsem občutek, da so strošek.
Našo sogovornico kmalu čaka upokojitev. »Če ne drugega, sem si pa le malo olajšala dušo. Ostali pa se bojijo maščevanja,« še doda.
********************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
