Več mesecev smo rekonstruirali eno največjih prikritih političnih operacij v Sloveniji. Pregledali smo dokumente Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), analizirali znane in neznane letalske in hotelske podatke, preverjali aktivnosti podjetja Black Cube v preteklosti, opravili intervjuje z več tarčami tajnega snemanja ter primerjali njihove zgodbe. Primerjali smo slovenski primer s podobnimi operacijami v Romuniji, Kanadi, ZDA in na Madžarskem in ugotovili podobnosti. A naša raziskava se ukvarja s tarčami. Prvič pokažemo, da se prikrita obveščevalna operacija ne konča z objavo posnetkov ali odhodom operativcev. Nadaljuje se v življenjih ljudi, ki so postali njene tarče, in jih je za vedno zaznamovala.
Nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami marca 2026
Nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan na vilice počasi navija špagete v mondeni restavraciji sredi avstrijske prestolnice.
Dominika Švarc Pipan / Printscreen strani AntiCorruption2026.com
Obiskovalci restavracije ne vedo, da za mizo sedi ena najbolj izobraženih slovenskih političark svoje generacije. Restavracijo na Dunaju polni običajen popoldanski vrvež. Pogovori gostov se mešajo z žvenketom pribora. Za naključnega opazovalca je to le še eno običajno kosilo.
Političarka med na videz neprisiljenim obedom pozorno posluša sogovornika in mu sproščeno odgovarja. Nastopa neobremenjeno, odprto. Domnevni investitor nekdanji ministrici predstavlja priložnosti za projekte v Sloveniji in njeni okolici. Nihče ne posumi, da je vsak stavek, vsak gib, vsak nasmeh in stisk roke del skrbno pripravljene tuje tajne operacije. Operacije vplivanja na prihajajoče volitve v Sloveniji. Ministrica je le ena od njenih postranskih žrtev.
Moški, ki ji sedi nasproti in ga oko kamere ne zazna, ni investitor. Skrbno vodeni pogovor s premišljenimi vprašanji nezakonito snema s skrito kamero.
Samo nekaj tednov kasneje so besede ministrice, izrezane iz konteksta in zlepljene skupaj, objavljene na spletni strani AntiCorruption2026.com. Nekdanja ministrica je na posnetku povedala, da »ima župan Ljubljane Zoran Janković zelo velik vpliv in je imun na kazenski pregon. Sodišča mu ne morejo do živega.« Glede prvega predsednika republike Slovenije Milana Kučan pa, da ima še vedno zakulisni vpliv. »Še vedno. Še posebej glede …, kako bi temu rekla, ustvarjanja bodočega zmagovalca volitev na levi. Ustoličevalec. To je beseda, ki sem jo iskala.«
Nova identiteta, nova žrtev, enak modus operandi
Dunaj ni bil edini oder namišljenega tujega investitorja. Isti človek je le nekaj dni kasneje v primež zvabil novo tarčo. Nov je bil tudi kraj srečanja: London. Naša primerjava srečanj je razkrila skoraj identičen scenarij med Dunajem in Londonom. Način dela je ostal enak. Kot smo ugotovili iz opisa moškega že v našem članku marca, je šlo za istega človeka, ki je imel izrazito izgovorjavo črke R. Bil je visok skoraj dva metra in je med enim in drugim krajem le zamenjal identiteto. Nadel si je novo ime in videz. Če je imel na enem sestanku brke, jih je na drugem snel. Iz Josepha Kuc(h)era se je preimenoval v Maria Rossija. V življenjepisu je predstavil novo namišljeno zgodbo. Za krinko je izbral drugo podjetje, druge življenjske okoliščine.
Rossija je v restavraciji sredi Londona pričakala ena najbolj vplivnih in znanih odvetnic v Sloveniji. Pravnica Nina Zidar Klemenčič.
Nina Zidar Klemenčič
Znana slovenska odvetnica se je v preteklosti v domovini proslavila kot odvetnica nekdanjega in sedanjega predsednika vlade Janeza Janše. Pred desetletjem je v odmevni mednarodni aferi zastopala najvišjega katoliškega cerkvenega dostojanstvenika iz Slovenije, kardinala in nekdanjega prefekta v Vatikanu, upokojenega nadškofa dr. Franceta Rodeta. Tistega dne v Londonu je Nina Zidar Klemenčič za svojo novo stranko želela skleniti posel, ne da bi slutila, da bodo iztrgani deli pogovora nekaj dni kasneje pristali na svetovnem spletu. Njeno osebno in poklicno življenje pa se bo s tem obrnilo na glavo.
Moški, ki se je predstavil kot Rossi, je bil po njenih besedah zelo zgovoren, odprt. Odkrito je spregovori o črni napravi, ki jo je položil na mizo poleg mobitela in je izgledala kot še en telefon. Nina Zidar Klemenčič jo je zaznala.
Rossi ji je namreč povedal, da jo bo postavil na mizo, ker pričakuje nujen klic, saj da ima doma bolno družino in da vsak hip pričakuje klic.
A klica do konca večera ni bilo.
Tožba za odvetnico
Nina Zidar Klemenčič pa je odkrito, odprto sogovorniku razložila kako potekajo posli v Sloveniji. Zmontirani in objavljeni so bili prav fragmenti njenih najbolj politično občutljivih izjav predvsem o ljubljanskem županu za katerega je v posnetku dejala, da »ima svojih 10 odstotkov in to je to«. Podrobno je opisala zgodbo okoli gradnje ljubljanskega hotela Intercontinental, v kateri naj bi za župana Jankovića posredoval njegov sin, ki naj bi, kot je razumeti, v zameno za hitra pridobivanja dovoljenj določil, s katerimi podjetji mora investitor sodelovati pri gradnji.
Župan Ljubljane je proti vplivni odvetnici Nini Zidar Klemenčič zaradi besed o koruptivnosti vložil tožbo. Postopek je na sodišču.
Če je Zidar Klemenčičevo in Švarc Pipanovo posnel moški, pa so tuji obveščevalci na sestanek z dvema gospodarstvenikoma poslali žensko. Nekdanjega prvega moža energetskega podjetja GEN energije Dejana Paravana, ki je sicer prijatelj takratnega predsednika vlade dr. Roberta Goloba in je imel informacije o predsedniku vlade je sredi Zagreba tajno posnela nekdanja izraelska vojakinja srbsko-bosanskega porekla Stella Penn Pechanac. Prav tako njegovega namestnika na Hrvaškem Tomislava Vukmanovića.
Stella Penn Pechanac / X
Da se je z njima pogovarjala prav ona, sicer Paravan in Vukmanović nista želela javno potrditi, podatke je po besedah prvega moža Sove slovenska Sova pridobila od hrvaške obveščevalne agencije. Kdo je moški, ki je posnel ministrico in odvetnico, pa še ni znano.
Za zlorabljenimi tarčami ostali ljudje z globokimi duševnimi ranami
Med večmesečno preiskavo smo ugotovili zanimiv paradoks. Vsa medijska pozornost je bila v času objave posnetkov namenjena enemu vprašanju: Kdo je naročnik operacije in komu je koristila? Kako bo vplivala na volitve? Posnetki z izrezanimi izjavami šestih slovenskih državljanov so razgaljali predvsem koruptivno delovanje vladajoče leve politike in njenih simpatizerjev. Zato so glavni očitki leteli proti prvaku opozicije, prijatelju Viktorja Orbana, Janezu Janši.
Povsem prezrto pa je v družbi in politiki ostalo vprašanje, kaj se zgodi z ljudmi, ki postanejo tarče takšnih operacij. Ljudje, ki so jih zlorabili v politične namene, so po odhodu operativcev ostali zaznamovani. Ranjeni. Strti. Družbeno stigmatizirani.
Vsi z enakimi občutki in strahovi. »Izguba zaupanja, občutek izdajstva, umikanje iz javnega življenja, pretirana opreznost, sumničavost, strah pred novimi manipulacijami in izguba nadzora nad situacijo.«
Zgodba enega je zgodba vseh
Med vsemi tarčami je v naši preiskavi zgodba odvetnika Jožeta Oberstarja najbolj celovito razkrila dolgoročne posledice takšne operacije. Njegova izkušnja je postala ključ za razumevanje občutkov, ki so jih opisovali tudi drugi posneti sogovorniki, s katerimi smo govorili. Kdo je Jože Oberstar?
Pravnik in nadzornik v državni družbi za avtoceste (DARS) je imel vpogled v pogodbe in odločitve finančno najmočnejšega 9-milijardnega državnega podjetja. V poglobljenem intervjuju za naš medij povedal, da je kot žrtev prevare podvržen dolgotrajnim posledicam.
Jože Oberstar
Pravi, da je sicer previdno pristopil k dogovorom z domnevnim investitorjem. Prepričan je bil, da se je odzval na povabilo ameriške investicijske družbe, ki je iskala odvetnika za širitev poslovanja v Sloveniji in Evropski uniji. Na sestanek na Dunaj se je odpeljal v spremstvu soproge. V nasprotju z nekdanjo ministrico in odvetnico je celo zavrnil plačano letalsko karto za Dunaj ali London. Odklonil je tudi plačilo hotelske sobe v Ritzu, kjer je potekalo srečanje, in za nastanitev izbral drug hotel. Ni pristal niti na plačano kosilo.
Še danes premleva sosledje dogodkov, ki so sledili po tajnem snemanju. »Po končanih pogovorih je na vrata sobe potrkal moški, oblečen v poslovno obleko, in se je predstavil kot hotelski uslužbenec. Želel je vstopiti, a mu žena ni dovolila. Potem ji je izročil ovojnico z računom za hotelske storitve, ki jih nisva koristila. Ko sem za dogodek omenil receptorju in mu pokazal račun, je bil začuden. Zanikal je, da bi bil moški kateri od uslužbencev hotela. Na recepciji so mi celo zatrdili, da takšne osebe, kot sem jo opisal, ne poznajo. Moje osebno prepričanje pa je, da je nekdo želel iz sobe odstraniti morebitne snemalne ali druge naprave ali pa jih tja namestiti. Ne vem. Vse skupaj se mi je zdelo grozljivo.«
Po tajnem snemanju še skrivnostna pošiljka
Prvič po dogodku je za Preiskovalno.si razkril tudi dogodek, ki ga še vedno preganja in ga razume kot poskus ustrahovanja. »Dva dni po objavi posnetka na strani Anticorruption2026 na domači naslov prejel knjigo. The Sentence Is Death (Kazen je smrt), avtorja Antona Horowitza.
»Ko sem vprašal ženo, zakaj jo je naročila, mi je odgovorila, da je sploh ni. Knjigo sem prelistal in na uvodnih straneh naletel na zapis, ki govori o znanem odvetniku za družinsko pravo. Tega najdejo v mlaki krvi pred vrati lastne hiše, zaklanega. Ker knjige običajno naročam pri istem ponudniku v Londonu, sem jih poklicali in preveril, kdo jo je naročil. Odgovorili so, da ne vedo, kdo jo je naročil in da je niso poslali oni. Vse skupaj se mi je zdelo naravnost neverjetno. Nihče ni naročil knjige, pa je vseeno prispela na naš naslov. To sem razumel kot zelo subtilno grožnjo.«
Bolj kot zloraba v politične namene ga danes boli občutek, da mu ljudje ne zaupajo več. Po razkritju posnetkov mu je nekdo iz obveščevalnih krogov dejal, da bo še več mesecev živel z občutkom, da vsi govorijo o njem. Da bo imel preganjavico. In čeprav je po stikih z več ljudmi ugotovil, da niso vsi poznali zgodbe o njem, občutek sramu še ni izginil. Še danes, potrto prizna, ga pesti občutek, da ga ljudje prepoznajo in obsojajo.
In kaj je povedal v posnetku? Obremenil je takratnega predsednika vlade Roberta Goloba in povedal, da Družbo za avtoceste uporablja predvsem kot orodje za obračunavanje s političnimi nasprotniki in za podporo tistim, ki so naklonjeni vladi. Po njegovih besedah naj bi družbe v državni lasti, kot so Dars, Slovenske železnice in druge, denar usmerjale v medije, nevladne organizacije in projekte, ki vlade ne kritizirajo, temveč jo podpirajo. »Ko je prišel Golob (predsednik vlade dr. Robert Golob, op. p.) je eden mojih klientov rekel, da bo zdaj dobil veliko poslov. In imel je prav, pred tem nikoli ni bil zraven,« je odvetnik še povedal v tajno posnetem pogovoru z namišljenim investitorjem.
»Po razkritju sem prejemal grožnje tako z leve kot z desne politične strani. Nekateri so me označevali za izdajalca, drugi za junaka. Sam pa nisem bil ne eno ne drugo, ampak žrtev tajnega snemanja.«
Psihični pritisk. To je skupna točka vseh sogovornikov. Nobena od teh tarč danes ne govori o največji mednarodni aferi v slovenski politiki. Govorijo pa o izgubljenem zaupanju, tesnobi, srčnem nemiru, oziranju čez ramo.
Naša analiza kaže, da so bile vse tarče skrbno izbrane in o njih so se tajni agenti pripravljali več tednov. Izraelci jih niso izbrali sami. Informacijska podpora o vseh tarčah je prihajala iz Slovenije.
Kdo je arhitekt konspirativne operacije?
Rekonstrukcija prihodov izraelskih operativcev ni bila enostavna za nikogar. Ne medije, ne policijo. Primerjava javno dostopnih letalskih baz, dokumentov SOVE in odgovorov Kontrole zračnega prometa je pokazala, da vseh prihodov ni mogoče potrditi zgolj z javnimi podatki, kar dodatno otežuje rekonstrukcijo celotne operacije.
Po ugotovitvah Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) so predstavniki izraelskega zasebnega obveščevalnega podjetja Black Cube med novembrom 2025 in februarjem 2026 štirikrat obiskali Slovenijo. Letalo, ki lahko sprejme devet potnikov, je staro 25 let (2001, leto izdelave). Je v lasti izraelske družbe Arrow Aviation. Vsakič je priletelo neposredno iz Tel Aviva.
Vendar Flight Radar nima podatkov o vseh letih. Ko smo vprašali na Kontrolo Zračnega prometa, zakaj niso zabeleženi vsi prihodi, so nam odgovorili, da je ključen za prikaz pozicije letal sistem ADS-B na letalu. Ta sistem deluje tako, da letalo samo določi svoj položaj s pomočjo satelitske navigacije in podatek o položaju letala sporoči zemeljskim postajam. »Če ga letalo seveda hoče vključiti in prikazati, to seveda lahko pomeni, da je bil tak gumb lahko večkrat ugasnjen.« Flightradar 24 je našel prihode konec decembra, o prihodih v začetku decembra pa je poročala SOVA.
Eno od zasebnih letal, ki je decembra 2025, tri mesece pred volitvami, pristalo na letališču. / Jetphotos
Dokument SOVE razkriva obisk 10. decembra 2025, ko so na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana prispeli Dan Zorella, Giora Eiland in Liron Tzur.
Po navedbah SOVE so po prihodu prenočili v ljubljanskem hotelu, naslednje jutro pa so se z vozilom odpeljali na Trstenjakovo ulico v Ljubljani, kjer je sedež stranke SDS. Obveščevalna služba ocenjuje, da je tam potekal približno dvourni sestanek.
Izsek iz dokumenta Sove o obisku tajnih agentov v Ljubljani
Javnih dokazov, ki bi potrjevali, kaj se je na sestanku dogajalo ali kdo vse se ga je udeležil, SOVA doslej ni objavila, je pa po volitvah sporočila, »da je z visoko stopnjo verjetnosti ugotovila povezavo operacije z izraelskim zasebnim obveščevalnim podjetjem Black Cube, s katerim naj bi bile povezane osebe, ki so prišle v Slovenijo, ter ocenila, da je bil namen operacije vplivanje na slovenski demokratični proces.«
Izsek iz dokumenta Sove o obisku tajnih agentov v Ljubljani
So torej Zorrlla, Eiland in Tzur v Sloveniji prejeli seznam oseb, ki jih je treba tajno posneti? To ostaja eno ključnih neodgovorjenih vprašanj še vedno trajajoče preiskave. A za našo raziskavo je pomembno, da so izraelski snemalci, ki sta jih policiji podrobno opisali nekdanja ministrica in odvetnica, očitno imeli izpiljen scenarij, kako iz sogovornika izvabiti želene informacije.
»Šlo je za delo vrhunskih profesionalcev, ne amaterjev. Nisem mogel vedeti, da sem postal del skrbno pripravljene operacije,« je za naš portal povedal Oberstar. Odvetnici Zidar Klemenčičevi pa se je zdelo nenavadno, »da se je sestanek zaključil s plačilom z gotovino«, kar je za podjetnike in investitorje neobičajno. Hotel Zidar Klemenčičeve v Westminister in Hilton na Dunaju sta bila plačana vnaprej. Obe je na letališču čakal prevoz. Nobena ni potrdila, da bi bila snemana že v prostorih hotela, kjer sta spali. Tam operativcev po njunih besedah ni bilo. Sestanki in srečanja so bili organizirani blizu hotelov.
Temna zgodovina podjetja Black Cube: prikrite operacije z lažnimi identitetami
Da bi preverili, ali je bil slovenski primer izjema ali del širšega operativnega vzorca, smo analizirali najbolj odmevne operacije Black Cube po svetu. Podjetje Black Cube je bilo ustanovljeno leta 2010 v Izraelu. Ustanovili so ga nekdanji pripadniki izraelskih obveščevalnih služb. Na spletni strani navajajo, da se podjetje ukvarja s poslovnimi preiskavami in zbiranjem obveščevalnih informacij za zasebne naročnike.
Leta 2016 sta bila operativca Black Cube v Romuniji obsojena zaradi nezakonitega zbiranja podatkov o vodji romunskega protikorupcijskega tožilstva Lauri Codruți Kövesi.(vir) Leta 2017 je podjetje delovalo tudi v Kanadi, kjer se je operativec pod lažno identiteto predstavil kot potencialni klient in skrivaj snemal nekdanjega sodnika vrhovnega sodišča Ontaria Franka Newboulda. (vir) Sodišče je pozneje ugotovilo, da je bil cilj operacije diskreditacija sodnika po njegovi odločitvi v odmevnem gospodarskem sporu.
Istega leta je ameriška preiskava razkrila, da je Harvey Weinstein najel Black Cube za zbiranje informacij o ženskah, ki so ga obtoževale spolnih zlorab, ter o novinarjih, ki so zgodbo raziskovali. Operativci so se predstavljali kot aktivisti, poslovneži in zagovorniki človekovih pravic. (vir)
Leta 2018 se je ime Black Cube pojavilo tudi na Madžarskem. Operacija je bila zelo podobna slovenski. Operativci so pod lažnimi identitetami vabili predstavnike nevladnih organizacij in posameznike, povezane z Georgeem Sorosom, na sestanke v luksuzne hotele. Predstavljali so se kot investitorji in poslovneži, pogovore pa skrivaj snemali. Izbrani in zmontirani deli posnetkov so bili nato objavljeni v provladnih madžarskih medijih tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2018.(vir)
Čeprav so se države, politične okoliščine in naročniki razlikovali, je bil vzorec enak. V elektronskih sporočilih, ki smo jih pregledali so povsem verodostojne informacije. Prave številke podjetij, obstoječe spletne strani in resnični logotipi v glavi ali nogi sporočila.
Noben posameznik brez podrobne forenzične preiskave poslovnega partnerja ne bi mogel ugotoviti prevare, ki je čakala.
Pravnik Jože Oberstar: “Celo življenje sem gradil ugled”
Pravnik, odvetnik in nadzornik Jože Oberstar, ki je bil nadzorstveno vpet v državne družbe, in je na posnetku razgalil ravnanja vrha slovenske politike, novinarjev, nevladnih organizacij, še mesece po nezakonitem snemanju na poslovnih srečanjih z neznanci ostaja previden. Vsak nov stik preveri večkrat, še bolj analitično in celovito kot nekoč. Na elektronska sporočila in ponudbe iz tujine, ki nimajo jasne vsebine, sploh več ne odgovarja, pove. Ob njegovem imenu v Googlu ostaja neizbrisna sled. Madež nezakonitega snemanja, ki bo ostal.
Javna izpostavitev iztrganih posnetkov je očrnila njegovo poklicno identiteto, integriteto in dostojanstvo. Kot odvetnik je bil posnet med zaupnim pogovorom s stranko, kar je po njegovih besedah primerljivo z odnosom med psihiatrom in pacientom.
»Več let sem gradil ugled pravnega strokovnjaka in opravil številna dodatna izobraževanja, danes pa imam občutek, da so se mi zaradi tega dogodka zaprla vrata tam, kjer bi lahko s svojim znanjem največ prispeval. Imam občutek, da sem postal »okužen« za javne funkcije. Opažam, da me večja gospodarska podjetja in državne družbe ne vključujejo več v svoje projekte. Kapital je previden in se izogiba vsakršnemu tveganju. Izogibajo se me predvsem zaradi politične stigme, ne zaradi moje strokovnosti. Težko si predstavljam, da bi me kdo ponovno imenoval na pomembno funkcijo, saj bi vsako odločitev spremljali politični očitki in medijski zapisi. Bojim se, da bi javnost vsako moje imenovanje razumela kot politično nagrado.«
Prikriti posnetki vplivali tudi na družine žrtev
Zaradi afere niso bili prizadeti le on, temveč tudi žena in otroci. »Žena je morala poslušati namigovanja, da bom končal v kazenskem postopku, čeprav to ni res. Spraševali so jo, zakaj se sekira, mene pa obtoževali, da sem pomagal določeni politični opciji. Nimam političnih ambicij. Že več kot dvajset let opravljam delo pravnega strokovnjaka in želim ostati neodvisen.«
A z objavo posebej izrezanih delov tajno posnetih pogovorov so sogovornike javno stigmatizirali kot politično odvisne. Vsem omenjenim tarčam je namreč skupno, kot pove Oberstar, da » marsikateri del odgovorov nikoli ni bil objavljen. Sam sem celo javno pozival, naj objavijo vse, saj menim, da objavljeni deli ne prikazujejo celotnega pogovora. Javnosti je bil prikazan le del zgodbe. Jaz nikomur nisem pomagal na oblast. Bil sem zgolj odvetnik, ki je potencialnemu investitorju z milijoni evrov razlagal poslovno okolje v Sloveniji. Namesto nove poslovne priložnosti pa sem dobil etiketo politično zaznamovanega človeka.«
Kompromitirani posamezniki namreč spadajo v levi krog slovenske politike, zato je vrh slovenske obveščevalne službe ponavljal, da se šlo za vpletanje in poskus vplivanja na volitve ter da so s tem storilci ogrožali nacionalno varnost države.
Toda sintagma »grožnja nacionalni varnosti« opisuje predvsem posledice za državo. Za ljudi, ki so postali tarče takšne operacije, pa se zgodba ni končala z objavo posnetkov in volitvami. Tarče posledice čutijo še danes. Iskanje kamer v prostoru, oprezanje za telefoni, pogled na gumbe na suknjiču sogovornika. Iskanje morebitnih snemalnih naprav, kjer jih prej človek nikoli ni iskal.
Dolgotrajne posledice travme
Jože Oberstar dogodek večkrat podoživi tudi mesece po razkritju. Spremlja ga dolgotrajni stres, nespečnost, občutek izdaje in zavrženja. Zelo podobne občutke so nam opisovali tudi drugi. Oberstar strokovne pomoči za zdaj ni poiskal.
Da bi razumeli, ali gre pri občutkih sogovornika zgolj za individualne izkušnje ali za prepoznaven psihološki odziv, smo njihove izpovedi preverili tudi pri strokovnjakih za travmo.
Kar opisuje, ni nenavaden odziv, pravi psihoterapevtka Katja Knez Steinbuch in dodaja: »Po takšnih dogodkih se ljudje pogosto ne bojijo več samega storilca. Začnejo dvomiti vase in v druge. Takšna izkušnja lahko pri posamezniku pusti posledice, primerljive s posledicami drugih travmatičnih dogodkov. Gre za nepričakovano situacijo, v kateri človek izgubi nadzor nad dogajanjem, obenem pa je izpostavljen javnosti in občutku, da bodo posnetki, izjave ali informacije o njem na spletu ostali za vedno. Prav trajnost spletne izpostavljenosti lahko dodatno poglobi občutke sramu, nemoči in ponižanja. Žrtev lahko nase prevzame sram in krivdo, ki bi morala pripadati storilcu. A občutki strahu, sramu in nezaupanja niso znak šibkosti, ampak razumljiv odziv na situacijo, v kateri je bila posamezniku odvzeta možnost nadzora ter je bilo poseženo v njegovo zasebnost, dostojanstvo in občutek varnosti. Ena najpogostejših posledic je izguba zaupanja, ki se lahko razširi tudi na ljudi, ki z dogodkom niso imeli ničesar skupnega. Pri nekaterih se lahko razvijejo simptomi posttravmatske stresne motnje ali dolgotrajne anksioznosti. Pojavijo se lahko panični napadi, povečan strah, napetost, nespečnost, povišan srčni utrip, potenje, težko dihanje in občutek stalne ogroženosti. Travma je pogosto povezana z izgubo nadzora. Zato lahko pozneje tudi povsem običajne življenjske situacije, pri katerih posameznik nima popolnega nadzora, postanejo vir izrazitega stresa. To je lahko vožnja, zdravstveni poseg, sestanek ali druga okoliščina, v kateri je človek odvisen od ravnanja drugih.«
Dolgotrajen in nerazrešen stres se lahko odrazi tudi na telesnem zdravju. Pojavijo se lahko psihosomatske težave, denimo kožne reakcije, različna vnetja, prebavne težave in druge zdravstvene motnje. Kar pa je najhujše, doda psihoterapevtka, je, »da se poveča lahko tveganje za depresijo, občutke brezizhodnosti in samomorilne misli. Travmatičen dogodek lahko močno vpliva tudi na partnerja in otroke. Tudi pri njih se lahko razvijejo tesnoba, strah in občutek ogroženosti.«
Proces okrevanja je odvisen od človeka in okoliščin. Prej pozdravimo telesne simptome, kot pa psiho. Najtežje je ponovno vzpostavljanje zaupanja. »Ključno je, da človek po takšnem dogodku ne ostane sam.«
Black Cube zanika politično ozadje operacije
Oberstar razmišlja podobno kot ostale žrtve drugih kaznivih dejanj: »Ne zanima me politika, ampak predvsem odgovor na vprašanje, kdo me je zlorabil.«
Posebna skupina policije se v Sloveniji kljub zamenjavi oblasti ukvarja s tem, kdo je pripravil operacijo prikritega snemanja. Leva politična opcija je v času pred volitvami prst usmerila v desnico, torej SDS in njenega predsednika Janeza Janšo. Ta je je obisk soustanovitelja in glavnega direktorja zasebne obveščevalne agencije Black Cube, Dana Zorella, zanikal. Po nerodnem izmotavanju pa je na televizijskem soočenju pred volitvami vendarle potrdil srečanje z bivšim šefom izraelskega sveta za nacionalno varnost in dolgoletnim svetovalcem organizacije Black Cube, Gioriom Eilandom, ki je bil v Sloveniji. A Janša je zavrnil, da bi se z njim dobil v povezavi z volitvami, snemanji ali aktualno spletno stranjo, kjer so se znašli nezakoniti posnetki. Prav zaradi tega priznanja je za takratno vladajoče postal ‘naročnik operacije’ čeprav je sam to zanikal.
Nekaj dni po objavi spornih posnetkov so na nacionalni televiziji govorili z Gioro Eilandom, ki je povedal, da podjetje Black Cube dela za druga podjetja. Po njegovih besedah ne prevzemajo strank, ki bi bile politično dejavne kjer koli v tujini. Torej, naročnik ne more biti neka politična stranka, je povedal.
S temi besedami je razbremenil Janeza Janšo.
A številna vprašanja ostajajo neodgovorjena.
Brez pravice do digitalne pozabe
V restavraciji na Dunaju ali v Londonu tudi danes nekdo naroča špagete. Poslovni sestanki s popolnimi neznanci so na dnevnem redu. Ljudje za mizo si sedijo nasproti in si zrejo v oči. Iskreno. Zaupljivo. Koliko so jih nadzorovali, posneli, morda izsiljevali? Naše tarče še danes po negativnem digitalnem odtisu nimajo nikakršne pravice do pozabe. Tudi pravne zaščite ne, ki bi omogočila večni izbris materiala, ki je bil neštetokrat deljen in ga zdaj obdeluje umetna inteligenca.
Primer Slovenije odpira vprašanje, ki presega nacionalne meje.
Kaj se zgodi z ljudmi, ki postanejo tarče čezmejnih prikritih operacij? Evropska unija je po aferi Pegasus sprejela številna priporočila glede nadzora, bistveno manj pa govori o zaščiti samih žrtev. Po evropskem škandalu z vohunsko programsko opremo je Odbor Evropskega parlamenta PEGA, priporočil, da bi morale imeti tarče nadzora dostop do pravnega sredstva in bi morale biti obveščene po koncu obdobja nadzora, pri čemer bi novinarji, politiki in druge izpostavljene poklicne skupine potrebovali dodatno zaščito. A to je zaenkrat zgolj priporočilo. Svet Evrope je to ponovil, saj so njegovi uradniki za varstvo podatkov pozvali države, naj se na mednarodni ravni dogovorijo o pogojih, pod katerimi je obveščevalni nadzor sploh dopusten, in vzpostavijo neodvisen, učinkovit nadzor nad tem. Toda nič od tega ni pravno zavezujoče.
Pravna vrzel daje moč tujim obveščevalnim službam
Po pogodbah Evropske unije nacionalna varnost ostaja izključna pristojnost vsake države članice, kar pomeni, da Bruselj nima neposredne pristojnosti za urejanje tega, kako vlade nadzorujejo ali ščitijo posameznike, ki postanejo tarča obveščevalnih operacij. Vendar ta izjema ni absolutna. Sodišče Evropske unije je odločilo, da zgolj dejstvo, da je bil nacionalni ukrep sprejet zaradi varovanja nacionalne varnosti, države ne izvzame iz obveznosti spoštovanja prava EU. V praksi to odpira sivo polje: države se lahko na nacionalno varnost sklicujejo, da bi se izognile nadzoru, hkrati pa je sodišče pustilo odprta vrata za izpodbijanje takšne argumentacije. Za ljudi, kakršni so tisti v tej preiskavi, ta pravna nejasnost pomeni preprosto in surovo dejstvo: nihče jim ni dolžan povedati, zakaj so bili opazovani, izbrani in prisluškovani, niti kakšno zaščito sploh imajo?
Posnetki žrtev so ostali. Umetna inteligenca jih dnevno spreminja, predvaja, širi in jim daje pečat trajnega digitalnega spomina. Deepfake tehnologija pa jih spreminja. Njihove posledice zato niso omejene na en trenutek pač pa na celo življenje.
Našo preiskavo smo začeli z vprašanjem, kdo so ljudje za posnetki in kaj so doživeli. Končujemo jo z drugačnim vprašanjem: kaj se zgodi z demokracijo, ko ljudje izgubijo zaupanje drug v drugega? Operacija prikritega snemanja se ni končala z objavo videoposnetkov, niti z volitvami.
Še danes se nadaljuje v življenjih ljudi, ki vsakodnevno preverjajo vsak nov stik, iščejo skrite kamere, dvomijo v neznance in živijo z občutkom, da jih nekdo še vedno opazuje. Države znajo preiskovati napade na nacionalno varnost. Še vedno pa nimajo odgovora, kako zaščititi posameznike, ki so brez pristanka postali orožje v prikritih operacijah političnega vplivanja. In če demokracija temelji na zaupanju, potem prikrite operacije ne poškodujejo le posameznikov. Poškodujejo tudi tkivo demokratične družbe.
*****************************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO.
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
