slika Linkedin profil screenshot
Se še spomnite izjave največjega kritika korupcije v zdravstvu, dr. Erika Breclja o tem, da z nekdanjim ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem (SD) ne želi imeti opravka. Takole je rekel: ” Strici iz ozadja, ki obvladujejo naše zdravstvo, obstajajo, z Borutom Miklavčičem res ne želim imeti opravka. Zame je to človek, ki ga ne želim srečati, ne želim ga videti. Kaj tako pokvarjenega na svoji poti v zdravstvu, kot je Borut Miklavčič osebno, nisem videl.” To so izjave, ki jih je Brecelj izrekel za Siol 4.2.2023. Gre za njegovo osebno in izjemno ostro oceno nekdanjega ministra, ki je na tem mestu ne predstavljamo kot ugotovljeno dejstvo.
Toda Brecljevo izjavo je treba razumeti tudi širše. Že leta opozarja na vpliv neformalnih centrov moči, dobaviteljev, lobijev in ljudi, ki so slovensko zdravstvo sooblikovali desetletja. Njegovo sporočilo je, da bi se moral zdravstveni sistem od takšnih vplivov odmakniti in ga voditi strokovno, transparentno in odgovorno.
Prav zato je zanimiv povsem drugačen pogled novega v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Tomaža Erjavca, ki z vodenjem sistema velikosti UKC nima primerljivih izkušenj. Za Preiskovalno.si je povedal, »da se bo z Borutom Miklavčičem z veseljem srečal in mu prisluhnil«, saj meni, da ima nekdanji minister bogate izkušnje.
Ne gre torej za vprašanje, ali se sme novi direktor pogovarjati z nekdanjim ministrom. Seveda se lahko – in izkušnje nekdanjih vodilnih so lahko dragocene. Odpira pa se širše vprašanje: na koga se bo novi direktor največje slovenske bolnišnice opiral pri odločitvah in kakšen model upravljanja zdravstva želi vzpostaviti?
Brecelj že leta opozarja, da se mora slovensko zdravstvo osvoboditi vpliva starih neformalnih centrov moči. Erjavec pa pravi, da je pripravljen ljudem z dolgoletnimi izkušnjami v sistemu prisluhniti. Gre za dva različna pogleda na isto vprašanje: ali slovensko zdravstvo potrebuje predvsem prelom s starimi načini upravljanja ali tudi znanje in izkušnje ljudi, ki so ga desetletja soustvarjali?
Ker Tomaž Erjavec po političnem imenovanju na vrh naše največje bolnišnice ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja, smo na Preiskovalno.si prisluhnili njegovim starim izjavam. Vrnili smo se več mesecev nazaj in preverili le-te v času, ko še ni vodil UKC Ljubljana. Primerjali smo njegove takratne besede o lastnem poznavanju zdravstva, kompetencah, meritokraciji, plači direktorja in celo korupcijskih tveganjih s predstavitvijo, ki jo je javnost dobila ob njegovem imenovanju. Najprej pa tole:
V prvem tednu si je Tomaž Erjavec, novi v.d direktor UKC Ljubljana popravil Linkedin profil. Je že postal “Acting General Director at University Medical Centre Ljubljana”. Na desni strani med vidno izpostavljenimi “Harvard Business School”. Obe navedbi kažeta na to kako pomemben del njegove profesionalne samopredstavitve so očitno prestižna imena in funkcije. Ob tem je pomembno še enkrat poudariti, da Erjavec ob predstavitvi na vsebinska novinarska vprašanja o UKC Ljubljana medijem, ni želel odgovarjati.
Erjavec favorit ministra za zdravje, ki ima veliko kadrovskih težav
Tomaž Erjavec je v. d. direktorja UKC Ljubljana. Tja ga je po naših informacijah imenoval minister Ostrc, ki je zavrnil odvetnika Golobiča. Erjavec naj bi imel zahtevana znanja za to funkcijo. A javno dostopni podatki o podjetjih, ki jih je navedel za reference kažejo, da je deloval v mikro enotah, predstavljen pa je bil kot menedžer. V podcastu SBC, pri Gregorju Trebušaku še pred volitvami, pa je priznal, da zdravstveno okolje pozna »nekaj malega«, in sicer predvsem iz zdravstvenih domov in ministrstva. Na javni predstavitvi v UKC Ljubljana so ga predstavili kot menedžerja z več kot 15-letnimi izkušnjami, predvsem na področju zdravstva, izobraževanja in digitalizacije. Toda njegove javno dostopne reference odpirajo vprašanje, koliko teh izkušenj dejansko predstavlja vodenje v zdravstvu in koliko vodenje velikih sistemov. Kje točno je vodil 25 ljudi, nismo izvedeli in ga pozivamo, da to pojasni. Prav tako prosimo njegove nekdanje sodelavce in podrejene, da nam sporočijo, kje in v kakšnem obsegu jih je vodil. Podatke naj nam pošljejo v uredništvo.
Na Preiskovalno.si zastavljamo ministru Ostrcu javno vprašanje: Kako nizko smo v Sloveniji postavili merila za vodenje največjih javnih sistemov? Če je mogoče iz vodenja ekipe 25 ljudi, kot jih je vodil Erjavec- prevzeti sistem z okoli 8700 zaposlenimi, se je treba vprašati, kaj pri kadrovanju sploh še pomenijo reference, izkušnje in kompetence? Smo pri političnem kadrovanju prišli do točke, ko lahko v Sloveniji skoraj vsakdo pristane na skoraj katerikoli funkciji, če ga tja postavijo pravi ljudje?
Dr. Erik Brecelj: “Ljudje, ki imajo moč na vodilna mesta postavljajo ljudi, ki ne znajo upravljati javnih zavodov”
dr. Erik Breclj je pred tremi leti dejal: “Mene ne moti le finančna plat korupcije, ko nekaj kupujemo dražje, večji problem je, da imajo ljudje, ki sodelujejo v teh poslih, moč, da na vodilna mesta postavljajo ljudi, ki ne znajo upravljati javnih zavodov,”
V luči izjave dr. Breclja, se lahko vprašamo: Komu je v interesu, da je na vrhu UKC Ljubljana, Tomaž Erjavec? Na vrhu največje slovenske bolnišnice je pristal zato, ker nekoga pozna in je politično ustrezen, ne pa iz drugih vsebinskih in profesionalnih vzrokov? Na novinarska vprašanja, kot smo napisali, ni želel odgovarjati. Javnost, ki preverja, kdo bo upravljal našo največjo bolnišnico, torej lahko ignorira? Zanimivo pa je, da je Erjavec pred volitvami govoril drugače, in sicer da imamo Slovenci »strah narediti napako«. Zato je toliko bolj nenavadno, da sam ob prevzemu ene najzahtevnejših funkcij v javnem zdravstvu na vrsto konkretnih vprašanj ni odgovoril in se je izmuznil.
Minister je lahko v zadregi
Minister za zdravje iz kvote Demokratov, Tadej Ostrc, ki ima v minulih mesecih očitne kadrovske težave, je pred volitvami govoril drugače. Tudi program Demokratov je eno, kadrovanje pa očitno drugo: Na 67. strani programa Demokratov je zapisano, da bodo bolnišnične vodene “Strokovno in da bodo uvedli pogodbeno upravljanje z merljivimi cilji, uzakonjena bo odgovornost vodilnih za dosego rezultatov: kazalniki kakovosti, dostopnosti in zadovoljstva.”
Bo torej Erjavec odgovarjal v primeru, da kot direktor ne bo dosegel rezultatov?
V programu Demokratov še pišejo o spodbujanju pozitivne kadrovske selekcije, meritokraciji ter zagotavljanju najboljših vodstvenih kadrov. Pišejo o licencah, ki bi jih pridobili vodstveni kadri, ki bi se imenovali na vodstvene položaje.
Erjavec svojo vlogo direktorja pojasnjuje z drugačnim razumevanjem :
»Pri organizaciji z okoli 8.700 zaposlenimi naloga generalnega direktorja ni, da neposredno vodi vsakega posameznika. Njegova naloga je postaviti jasno smer, odgovornosti in način odločanja ter zagotoviti, da vodstvena ekipa dobro deluje. UKC Ljubljana ne more in ne sme temeljiti na enem človeku.«
Ko je v podcastu SBC govoril o slovenskem zdravstvu in njegovi digitalizaciji, je svoje poznavanje zdravstvenega okolja opisal precej drugače, kot bi lahko sklepali iz predstavitve, ki jo je po njegovem imenovanju javnosti posredoval UKC Ljubljana. Posebej zanimiva je njegova izjava o poznavanju zdravstvenega sistema, ki jo je izrekel pred prevzemom položaja:
»… kot že poznam nekaj malega okolja, bolj iz zdravstvenih domov, ministrstva …«
In to ni edinkrat, ko je v intervjuju svoje poznavanje področja opisal skromno:
»Kar je tako na moje skromno spremljanje pa kar vidim, kaj se po Kitajski dogaja, bomo v roku pet let lahko tudi mi imeli že robote od 25 do 30 tisoč evrov, ki pa bo lahko dobra negovalka…«
Kaj je v ozadju, zakaj bi si nek domnevno uspešen podjetnik želel na vrh UKC?
Bo morebitni prevzem vodenja in potrditev njegovega mandata le pomembna alineja v njegovem CV -ju? Da izpostavlja prestižne reference, je vidno iz njegovega LinkedIn profila, saj je na desni strani med vidno izpostavljenimi Harvard, čeprav tam ni pridobil diplome oziroma akademske stopnje. A o tem kasneje.
Tudi plača očitno ni glavni motiv, saj je o njej kritično govoril tudi sam:
»Približno milijardo prometa, osem tisoč zaposlenih, direktorjeva plača je pa manjša kot enega produktnega vodja v podjetju.«
Nizko plačo direktorja je nato v podcastu SBC povezal celo s korupcijskim tveganjem:
»To je v osnovi zame največji korupcijski riziko, da ima direktor UKC tako plačo.«
Nenavadno je, da človek, ki nizko plačo na tej funkciji sam prepoznava kot pomembno korupcijsko tveganje, to funkcijo nato prevzame. Zato je legitimno vprašanje, kako bo kot direktor zagotavljal integriteto pri odločanju o milijonskih poslih, preprečeval nasprotja interesov in obvladoval prav tista korupcijska tveganja, na katera je pred imenovanjem opozarjal sam?
Erjavec je nadaljeval z razmislekom o človeku, ki podpisuje milijonske pogodbe in pri tem vidi, koliko zaslužijo dobavitelji ter koliko zasluži sam.
»Verjetno na takih mestih se ne bojo ljudje tekmovali, meritokracije ne more biti, da bo najboljši prišel na to pozicijo, ker gre v bistvu bolj za častno pozicijo kot pa kompetentno pozicijo.«
In dodal: »Da sem direktor UKC-ja, je zame častno, ne kompetentno.«
Zato se postavlja preprosto vprašanje: če je še pred imenovanjem menil, da na vrh UKC ne pride nujno najbolj kompetenten človek, zakaj naj bi bilo pri njegovem imenovanju drugače?
Javna bolnišnica bi morala ustvarjati presežek
Erjavec je imel pred volitvami izdelano stališče tudi o poslovanju javnih bolnišnic. UKC Ljubljana, ki ima velike finančne težave, bi moral po njegovem ustvarjati presežek.
»Moj pogled je, da v osnovi bi morala javna bolnišnica delati dobiček, ker samo z dobičkom lahko mi prenovimo bolnišnico, kupimo nove naprave, pošljemo zaposlene na izobraževanje, jih pošteno plačamo.«
Pozneje je pojasnil, da ima v mislih reinvestiranje razlike med prihodki in stroški, ne izplačevanja dobička lastnikom. Govoril je tudi o koncesionarjih:
»Javno zdravstvo je tudi privatnik, ki ima koncesijo.«
Kot primer neučinkovitosti sistema je navedel pogovor s koncesionarjem, ki opravlja ultrazvočne preiskave.
»Danes sem govoril z enim koncesionarjem, ko dela ultrazvoke in je rekel, so mi zmanjšali 180 na 20 ultrazvokov. Medtem zdaj čakalna vrsta pol leta.«
Harvard napisan prvi: Toda ne diploma!
Posebno pozornost pritegne Erjavčeva izobrazba. Na Linkedinu ima namreč kot prvo napisano Harvard izobrazbo? Takšna izpostavitev lahko ustvari vtis, da gre za njegovo osrednjo akademsko referenco, čeprav na Harvardu ni pridobil akademske stopnje. Je že res, da UKC Ljubljana v uradnem gradivu navaja, da je diplomiral na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, magisterij je opravil na GEA College in na Harvard Business School zaključil program Owner/President Management. A ob tem je pomembno dodati, da to ni MBA, magistrski ali drug akademski študijski program, pač pa nekaj več od tečaja, program, ki poteka deloma celo na daljavo?
Zakaj človek brez izkušenj na vrhu UKC Ljubljana? Koliko let se bo učil?
Katera njegova konkretna referenca je bila odločilna? Kakšne kriterije so uporabili pri izbiri? Kako so ocenjevali izkušnje z velikimi sistemi? Kako so primerjali kandidate? In zakaj so ocenili, da je človek, katerega največja neposredno vodena ekipa naj bi(!) štela približno 25 ljudi, primeren za prevzem največje zdravstvene ustanove v državi?
Erjavca smo zato vprašali, kdo mu bo pri vodenju UKC svetoval. Imen ni navedel. »O tem je v tem trenutku prezgodaj govoriti. Najprej želim spoznati ljudi, obstoječo organizacijo in način dela ter posameznikom dati priložnost.«
Erjavec je še napisal, da bodo, če se bo pokazalo, da so potrebne spremembe ali dodatne okrepitve, o njih odločali glede na potrebe UKC.
Na Preiskovalno. si se sprašujemo : Koliko nas bo to dodatno stalo?
Je UKC vreča brez dna in bomo zaradi njegove neizkušenosti morali v vodstvu krepiti kader? Tudi če vzame za svetovalca nekoga znotraj, bo treba tisto mesto zapolniti…
Prvih nekaj tednov za spoznavanje sistema! Tednov?
Erjavec sam ne skriva, da se mora z UKC podrobneje seznaniti. Zato vprašanje ni, ali se lahko Erjavec vodenja UKC nauči. Vprašanje je, zakaj je bila tako zahtevna funkcija zaupana človeku brez potrebnih izkušenj z vodenjem primerljivo velikega sistema, ki bo po koncu mandata v svoj CV lahko zapisal, da je vodil ustanovo z okoli 8700 zaposlenimi? Konkretnih odgovorov na številna relevantna vprašanja nismo dobili.
Tudi za STA na mnoga vprašanja ni podal konkretnih odgovorov, ki bi jih moral! Takole so zapisali na STA:
»Erjavec prav tako ni odgovoril na vprašanje, s kakšnimi ukrepi namerava skrajšati čakalne dobe. Zapisal je le, da ‘UKC Ljubljana izvaja zelo širok spekter zdravstvenih storitev, vključno z najzahtevnejšimi terciarnimi obravnavami, zato so izzivi na področju čakalnih dob zelo različni po posameznih področjih.« Slovenska tiskovna agencija je ostala brez odgovora na najbolj preprosto novinarsko vprašanje, ki se tiče vsakega od nas, pacientov! Kako bo skrajšal čakalne dobe? Kako bo zagotovil kadrovsko okrepitev? Najboljšo diagnostiko? Kako bo preprečil odhode zdravnikov, medicinskih sester?
Da o odgovorih glede dobaviteljskih pogodb, naročilnic in mafije, o kateri že leta govori dr. Erik Brecelj, sploh ne govorimo. O tem ni povedal nič.
*************************************************************************************************
ODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
