Več sto milijonov za obrambo, božičnico in plače javnih uslužbencev v tujini. Sto milijonov manj za zdravstvene storitve, nova zdravila in bolniška nadomestila. Dr. Maja Trošt, direktorica Nevrološke klinike: Varčujemo pri zdravju tistih, na plečih katerih danes živimo. Je konec upanja za bolnike z Alzheimerjevo demenco?
Začelo se je z zatikanjem govora in iskanjem ustreznih besed, izgubljanjem ključev, telefona in daljinca za televizijo. Pozabljanjem dogodkov izpred nekaj minut. Odklanjanjem stikov.
Markova mama šteje 78 let in živi sama. Zdravje ji peša. Preiskave pred slabim letom so pokazale spremembe na možganih, značilne za zgodnjo fazo demence. Od takrat zanjo skrbita skupaj s sestro, saj mora dnevno zaužiti več različnih tablet za pridružene bolezni. »Mama zdravila ne vzame, čeprav trdi, da ga je. Bolezen počasi napreduje, zdaj smo začeli skrivati vžigalnike. Pozabila je že ugasniti plin ali začela kuriti papir na štedilniku.«
Ker sta oba otroka še delovno aktivna, mama večji del dneva preživlja sama. Trikrat na teden zanjo plačujeta domski vrtec. Na pravico do dnevnega varstva iz dolgotrajne oskrbe čakata že od začetka leta. »Zdravilo, ki bi bolezen omililo, bi mami in našim družinam olajšalo življenje,« sta se razveselila dobre novice.
Po približno 25 letih se je tudi na področju zdravljenja Alzheimerjeve bolezni tudi v Sloveniji zgodil premik. Mediji so pred dnevi objavili novico, da za bolnike v zgodnji fazi Alzheimerjeve demence, ki je najpogostejša, prihaja rešitev z uvajanjem novega zdravila. Uporabo zdravila je odobrila Evropska agencija za zdravila EMA.
Terapije se že izvajajo v Avstriji, Nemčiji in Luksemburgu. Pred uvedbo so tudi na Hrvaškem in v Italiji.
A kot kaže, ima vlada drugačne načrte.
Okrnjenih bo več zdravstvenih programov
Vlada v rebalansu proračuna zagotavlja 420 milijonov evrov za storitve zdravstvene blagajne ZZZS. To pa je kar 100 milijonov evrov manj od zneska v finančnem načrtu ZZZS, ki ga je januarja letos potrdila vlada. Tako pravijo v zdravstveni zavarovalnici.
Rebalans proračuna je dobil zeleno luč na odboru za zdravstvo in čaka na potrditev v parlamentu.
Sto milijonov evrov manj v zdravstveni blagajni resno ogroža zdravstvene storitve. Generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo od poslancev zato pričakuje zakonsko predvideno financiranje zdravstvenih storitev:
»Če bo ta rebalans potrjen, bo zavod v prihodnjem letu posloval še toliko težje. Glede na to, da prihodnji proračun predvideva samo 380 milijonov evrov prispevka države, gledamo v 260-milijonsko izgubo, kar že resno ogroža dostop do novih zdravil. Pogovarjamo se denimo o zdravilih za demenco – teh najverjetneje potem ne bo. In še česa drugega ne bo.«
Ne samo zdravila za demenco, okrnjena bodo tudi sredstva za medicinske pripomočke, nadomestila za bolniško in zdravstvene storitve.
Tina Jamšek iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije svari: » Finančne omejitve se lahko neposredno odrazijo v dostopnosti do zdravstvenih storitev in čakalnih dobah.«
Interpretacija zdravstvenega ministrstva je drugačna. Sto milijonov nismo odvzeli, ker jih v proračunu nikoli ni bilo, so odgovorili: »ZZZS je v finančnem načrtu upošteval možnost transferja do 520 milijonov evrov, medtem ko je bilo v proračunu Ministrstva za zdravje ves čas zagotovljenih 420 milijonov evrov. Ministrstvo skupaj z ZZZS išče rešitve za finančno vzdržnost zdravstvene blagajne, pri čemer zmanjšanje načrtovanih prihodkov ne sme vplivati na dostopnost zdravstvenih storitev.«
Dogovori za revolucionarno zdravilo so obstajali
Dejstvo je, da se ne zdravniki ne zavarovalnica ne odloča na lastno pest, mimo političnih odločevalcev. Obstajajo dogovori. Na inovativno zdravilo je zaradi začetih postopkov že pripravljena slovenska stroka v UKC Ljubljana in UKC Maribor.
»Vsi bolniki z začetno Alzheimerjevo demenco in svojci vedo, da je Evropska agencija za zdravila zdravilo odobrila, in trepetajo, ali bo morda v naslednjih mesecih, preden bo Slovenija začela zdraviti, bolezen pri njih tako napredovala, da zdravljenja ne bodo mogli več biti deležni. To je zelo hudo breme. Kot strokovnjakinja težko razumem, da obstajajo pomisleki, ko imamo na voljo možnost zdravljenja za bolnike s to sicer težko in neozdravljivo boleznijo,« pravi strokovna direktorica Nevrološke klinike dr. Maja Trošt.
Pri demenci je čas zelo pomemben. V Sloveniji se pri zdravljenju trenutno uporabljajo zdravila, ki so blago učinkovita, »to novo zdravilo pa je neprimerno učinkovitejše. Izboljša lahko kakovost življenja bolniku, svojcem in nenazadnje širši družbi.«.
Dr. Maja Trošt
Dostopno zdravstvo kot ena ključnih predvolilnih zavez koalicije
Če je ogrožena zdravstvena blagajna, pomeni, da je ogrožena socialna država, se vrstijo kritike na vladni poseg v zdravstvene storitve.
Vladna koalicija je predvolilne obljube gradila na čakalnih vrstah in dostopnosti do zdravstvenih storitev. SDS je na predvolilni konvenciji obljubila sistem, v katerem bo pacient dobil »pravočasno in kakovostno oskrbo« takrat, ko jo potrebuje. Dostopnost zdravljenja je bila tudi ena od predvolilnih zavez Demokratov, ki obvladujejo zdravstveni resor.
Zdravstveni minister Tadej Ostrc je ob predstavitvi svoje vizije slovenskega zdravstva v mandatu vlade Janeza Janše kot prvi in najpomembnejši steber mandata izpostavil dostopnost zdravstva. Prav na krilaticah o dostopnem zdravljenju za vse se je ustoličila vlada Janeza Janše. »Cilj je pravočasen dostop do kakovostne zdravstvene obravnave, pod enakimi pogoji za vse prebivalce Slovenije. Ključno vprašanje je, ali pacient pride pravočasno do zdravljenja. Cilj ni rezati pravice pacientov.«
Na Blejskem strateškem forumu 1. septembra 2026 je minister Ostrc celo neposredno govoril o dostopu do inovativnih zdravil kot naložbi v zdravje.
»Naš cilj mora biti premik od razmišljanja o stroških zdravil k vlaganju v rezultate zdravljenja. Inovativna zdravila so naložba v zdravje ljudi.«
Tadej Ostrc, minister za zdravje
Kam gre dodatnih 1,1 milijarde evrov?
Besede so eno, finančna realnost pa nekaj drugega. Z rebalansom proračuna se odhodki povečujejo s približno 17,7 na 18,8 milijarde evrov. Med odhodki so višji znesek za plače javnih uslužbencev v tujini, zimski regres in za skoraj 300 milijonov evrov dodatnih obrambnih izdatkov, s katerimi Slovenija izpolnjuje svojo zavezo Natu. Ta sredstva so bila v lani sprejetem proračunu prenizko načrtovana.
| Namen | Povečanje | Delež dodatnih odhodkov |
|---|---|---|
| Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) | +320 mio € | 29,1 % |
| Obrambni izdatki | +296 mio € | 26,9 % |
| Zimski regres | znesek ni naveden | — |
| Dvig minimalne plače | znesek ni naveden | — |
| Uskladitev plač javnih uslužbencev v tujini | znesek ni naveden | — |
| Drugi dodatni odhodki | Kultura +13,6 milijona € Preostalo | — |
| SKUPAJ | ≈ +1,1 mrd € |
NOO + obramba: 616 milijonov evrov, kar predstavlja približno 56 % celotnega povečanja proračunskih odhodkov.
Vir: predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026, Vlada RS
Zbolevajo tudi mlajši od 50
Pogosto si ob besedi demenca predstavljamo zelo starega in povsem nesamostojnega človeka. Toda bolezen se lahko začne veliko prej in človek je lahko telesno še povsem aktiven.
Politiki srednje generacije se ne zavedajo, da so tudi sami med najbolj izpostavljenimi in ogroženimi, pravi predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija, Štefanija Lukič Zlobec.
»Pomembno je vedeti, da za demenco zbolevajo tudi ljudje, mlajši od 65 let, ki so še delovno aktivni. Moj mož je zbolel pri 55 letih. Poznam primer gospoda, ki je zbolel pred 50. letom. Vrgli so ga iz službe, stanje pa je skrival pred ženo in mladoletnimi otroki. Mlajše generacije so danes zelo ogrožene. Samo pravočasno prepoznavanje bolezni in ustrezno zdravljenje lahko prepreči nadaljnjo epidemijo.«
Štefanija Lukič Zlobec, Spominčica
Demenca je globalna javnozdravstvena prioriteta in sedmi najpogostejši vzrok smrti na svetu, obenem pa eden glavnih vzrokov invalidnosti ter odvisnosti od pomoči drugih.
Ne gre zanemariti dejstva, da z naraščanjem števila dementnih narašča tudi gospodarsko, socialno in finančno breme v celotni družbi.
Štefanija Lukić Zlobec
»Če lahko človeka dalj časa ohranimo v zgodnji fazi bolezni, potrebuje manj pomoči svojcev in družbe. S tem lahko zmanjšujemo tudi stroške, povezane z napredovanjem bolezni in dolgotrajno oskrbo. Nesreča demence je prav v tem, da ne prizadene samo človeka, ki zboli, ampak vse okoli njega – partnerja, otroke, sorodnike in na koncu celotno družbo. Stroški bolezni so zato izjemno veliki, saj ne gre samo za stroške zdravljenja, ampak tudi za oskrbo, izgubo delovne sposobnosti bolnika ter obremenitev svojcev.«
Ekonomske posledice demence občuti celotna družba
Ekonomski vpliv bolezni je alarmanten. Zato Lukič Zlobčevo poleg družbene stigme negativno preseneča tudi finančna stigma bolezni.
NIJZ v dokumentu Ekonomske posledice demence v Sloveniji v obdobju 2020-2024 ugotavlja, da je ekonomsko breme demence v tem obdobju znašalo okoli 11 milijonov evrov.
Alzheimer Europe pa v prispevku 17. julija 2026 navaja, da demenca evropske države (v raziskavo je bila vključena tudi Slovenija) stane več kot 221 milijard evrov na leto. Stroški oskrbe bolnika z demenco se gibljejo med 8000 in 70.000 evri (odvisno od države, napredovanja bolezni in oskrbe). Povprečni strošek za družbo je 25.000 evrov na bolnika na leto (okoli 1,6, % BDP).
Največje breme pri tem nosijo družine. Na svojce pade kar 58 % vseh stroškov demence!
Za demenco v Sloveniji vsako leto zboli več tisoč ljudi. Na žalost Slovenija nima registra, iz katerega bi dobili natančno število novih primerov.
Ocenjena prevalenca Alzheimer Europe – Prevalence of Dementia in Europe 2025iz januarja letos prinaša te podatke za našo državo:
2025: 39.742 ljudi z demenco oziroma 1,88 % prebivalstva.
2050: 67.079 ljudi oziroma 3,39 % prebivalstva.
OECD Slovenijo alarmantno uvršča med države, kjer naj bi demenca zaradi staranja prebivalstva naraščala najhitreje. Leta 2011 naj bi imeli 15 oseb z demenco na 1000 prebivalcev, leta 2040 pa že 32 na 1000 prebivalcev. S tem bo naša država skupaj z Japonsko in Latvijo med tremi državami OECD z več kot 30 osebami z demenco na 1000 prebivalcev.
Po najnovejših podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) po svetu z demenco živi 57 milijonov ljudi, vsako leto se pojavi skoraj 10 milijonov novih primerov.
Zdravilo sploh ni med najdražjimi
»Zdravilo za demenco vsi nestrpno pričakujemo,« pravi Štefanija Lukič Zlobec. »Rezultati uporabe teh zdravil v tujini so spodbudni, o njih poročajo tudi na strokovnih kongresih. Zdravilo sicer ne povrne izgubljenega spomina in bolezni ne pozdravi. Jo pa upočasni. Govori se o učinku, ki se približuje 30 odstotkom.«
Nova zdravila cenovno niso poceni, niso pa med najdražjimi.
Pogledali smo rezultate 18-mesečnega zdravljenja v Nemčiji. Tam učinkovino lekanemab (Leqembi) uporabljajo od septembra 2025. Namenjena je bolnikom v zgodnji fazi Alzheimerjeve bolezni, torej pri blagi demenci in blagih kognitivnih motnjah. Bolnik mora vsakih 14 dni v bolnišnico na infuzijo. Med zdravljenjem mora zaradi morebitnih tveganj opraviti tudi več preiskav možganov.
V raziskavi so ugotovili, da zdravilo upočasni napredovanje bolezni za približno 27 odstotkov. Cena kompletnega zdravljenja znaša manj kot 40.000 evrov na bolnika na leto. Zdravilo krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Po neuradnih informacijah naj bi bilo zdravljenje v Sloveniji znatno ceneje.
Nemški odbor G-BA, ki odloča o kritju zdravljenja, je ugotovil, da dodatna korist zdravila v primerjavi s standardnim zdravljenjem ni dokazana. Gre pa za razmeroma kratko obdobje študije, zato ni mogoče vedeli, ali bi se pri daljšem zdravljenju pokazali drugačni učinki.
Zdravilo namenjeno ljudem, ki čuvajo vnuke
»Nekateri pravijo, da so zdravila za Alzheimerjevo bolezen zelo draga. A ko izračunamo ceno na pacienta na leto, to zdravilo ni posebej drago. V Sloveniji imamo registrirana bistveno dražja zdravila. Nočem tekmovati z drugimi strokami in reči: dajte nam, ne pa drugim. Prepričana sem, da je Slovenija tako bogata država, da lahko državljanom omogoči zdravljenje z učinkovitimi zdravili, za različne bolezni,« je prepričana zdravnica in direktorica dr. Maja Trošt.
Nadaljuje, da so merila za predpisovanje zdravil za Alzheimerjevo demenco izjemno stroga.
»Daleč od tega, da bi bil vsak človek s to diagnozo kandidat za zdravljenje. Gre samo za bolnike, pri katerih je bolezen biološko dokazana in so v res začetnih fazah ter nimajo kontraindikacij za zdravljenje. To so ljudje, ki živijo kakovostno življenje, čuvajo vnuke, vozijo in so samostojni. To samostojnost in kakovost življenja bi radi s tem zdravilom podaljšali. Zdravilo ni primerno za zmerne in napredovale faze Alzheimerjeve demence in tudi ne za druge tipe demenc. Ko zdravilo ni več učinkovito ali če se pojavijo določeni stranski učinki, se ga ukine. Ni bojazni, da bi pacient to drago zdravilo dobival doživljenjsko in bi to predstavljalo ogromen strošek. Tak način zdravljenja že v osnovi ni indiciran.«
Če za novo zdravilo ne bo zagotovljenega denarja v zdravstveni blagajni, bodo slovenski bolniki do njega bistveno težje dostopali. To pomeni zdravstveno diskriminacijo. Tisti, ki si zdravljenje lahko plačajo sami, bodo možnost iskali v tujini, drugi bodo hirali pred očmi svojcev. To pa je v nasprotju s priporočili OECD, ki v primeru novih zdravil za demenco poudarja, da morajo države zagotoviti kakovostno in pravočasno diagnosticiranje, da bodo bolniki, ki bi jim nova zdravljenja lahko koristila, do njih tudi prišli.
Bo zdravje v prihodnosti privilegij?
O zdravljenju odloča generacija, ki živi na plečih generacije, ki zdaj zboleva
»Ne morem mimo misli, da gre pri tem odločanju za neke vrste starizem.« Dr. Maja Trošt se ob pomisleku, ali bolnike zdraviti ali ne, sprašuje, kaj je v ozadju.
»Ko poslušam o potrebnem varčevanju v zdravstvu in o tem, ali bomo lahko bolnike z začetno Alzheimerjevo boleznijo zdravili ali ne, razmišljam, da danes živimo kakovostno življenje tudi na plečih generacije, ki zdaj zboleva z začetno Alzheimerjevo boleznijo. Kakšna bo naša vest, če ljudem, od sadov dela katerih danes živimo, ne bomo omogočili bolj zdrave in dostojnejše starosti?«
prof. dr. Maja Trošt, strokovna direktorica Nevrološke klinike
»Dilema glede financiranja zdravil za Alzheimerjevo demenco je nedvomno tudi moralno-etična: kakšno odločitev bomo sprejeli in kakšno kakovost življenja bodo privoščili našim starostnikom. Večina teh ljudi je res že upokojenih, vendar vemo, da pomemben odstotek ljudi zboli z Alzheimerjevo boleznijo pred 65 letom starosti, torej še v delovno aktivni dobi.«
Zdravje ni in ne sme biti strošek. Zdravje je dolgoročna naložba v ljudi in razvoj države.
»Mislim, da moramo poskrbeti za zdravje vseh skupin prebivalstva, tudi za tiste, ki so se zgarani upokojili, zboleli in upajo na ugodnejši potek bolezni in boljšo kakovost življenja, kot bi jo lahko imeli brez tega zdravila. Upam, da bodo tudi odločevalci razmišljali tako,« pričakuje dr. Maja Trošt.
Zdravi ljudje pomenijo boljšo kakovost življenja celotne družbe in posledično manj javnozdravstvenih izdatkov za kurativo in bolniške odsotnosti.
*********************************************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
