»Tri leta se že intenzivno borimo proti nelegalni deponiji, predvsem pa proti konstantnemu hrupu in prahu, ki prihajata od tam. Ne zmoremo več, vsak dan živimo, kot da smo na gradbišču tudi po 12 ur na dan. Naše zdravje je močno načeto – od bolezni oči in dihal, do načetih živcev. Zahtevamo zaprtje deponije na območju L6 in ustavitev rudarske dejavnosti! Takoj!« Tako odločno so se po večletnem spopadanju z lokalnim podjetnikom in njegovo gradbeno dejavnostjo v naselju Lukovica zdaj vzdignili tamkajšnji prebivalci.
Hrup, ki ga domačini poslušajo od jutra do večera, tudi ob sobotah.
Glasni, konstantni poki ob dovažanju materiala. Posnetek, pravijo sosedje deponije, ni relevanten, v resnici je še huje.
»Otroci se zbujajo, spijo s čepki v ušesih, domače živali se plašijo, delo od doma je ob neprestanem ropotu nemogoče, hiše vibrirajo, starejši ljudje so na robu z živci. Če je le mogoče, odhajamo od doma, ker ne moremo več trpeti,« pripoveduje Mojca Torkar iz Civilne iniciative proti nelegalnim posegom in nedovoljenim dejavnostim na območju vzhodnega dela Lukovice, ki jo od deponije loči samo regionalna cesta.
Pridružijo se ji tudi drugi sosedje, ki vsak zase opisujejo vsakodnevne težave. »Cel dan ropota. Neznosno je,« povesta upokojenki Joži in Minka. Hrupa se ne rešijo niti pri zdravniku, ki ga zaradi tegob v starosti obiskujejo starejši – zdravstveni dom leži le streljal od deponije. »Ne da se delati od doma. Po nočnem delu pa se čez dan zaradi hrupa ni mogoče spočiti,« potoži tudi Irena.
»Oblaki prahu pa nam preprečujejo odpiranje oken,« je nazoren tamkajšnji obrtnik, ki je primoran tudi sredi dneva ustaviti obrt, saj zaradi prahu, pomešanega s peskom, ne more prezračiti svoje delavnice. Prah dvigujejo kamioni, ki mimo njegove delavnice vozijo na deponijo material iz nelegalnega kamnoloma – še ene od tegob, ki prebivalcem Lukovice že leta povzroča nemalo težav in skrbi.
Pred skoraj tremi leti so prebivalci Lukovice prvič opozorili na nedovoljeno rudarsko oziroma gradbeno dejavnost, ki se izvaja na območju obrtne cone L6. Gre za območje med štajersko avtocesto in bližnjim naseljem Lukovica. Tam podjetnik Aleš Resnik (GP Resnik), ki ima svoje podjetje (EBONITETE.SI) sicer prijavljeno na drugem naslovu, najema parcele za dejavnost pridobivanja gramoza, peska in gline (to je določeno v ustanovitvenem aktu podjetja, kar nam potrdijo na tržnem inšpektoratu, za to dejavnost pa veljajo predpisi in pogoji zakona o rudarstvu). »Deponija ni uradna, ni varnostno zaščitena, ni opozorilne table, ni table o času obratovanja in kdo izvaja dela. Izvajalec separira, melje, tolče, dovaža in odvaža material ter gradbene stroje, s pikamerjem zbija skale in še in še. Non-stop živimo s hrupom in prahom,« pove Mojca.
»Najbolj boli nemoč človeka«
Na območju L6 je po prostorskem načrtu občine predvidena gradnja stanovanj, načrtuje se celo, da bo tam stanovanja gradil stanovanjski sklad. V veljavnem Odloku o zazidalnem načrtu območja L6 Lukovica jug so dovoljene proizvodne, skladiščne, storitvene in podobne dejavnosti. Rudarska pa ne. »Deponija tudi ni ustrezno zavarovana, deluje obratuje brez dovoljenj, ni požarne varnosti, nima elektrike nima vode, elektriko po videnju vlečejo iz bližnje hiše,« pripovedujejo domačini, ki se čudijo, da inšpektorji dovoljujejo takšno ravnanje.
Obvestili so županjo in občinsko inšpekcijo. A z Občine Lukovica odgovarjajo, da »te preverbe niso v pristojnosti občinskih inšpekcijskih služb«. Tudi državni inšpektorji kopičijo prijave Lukovičanov, a si pristojnosti podajajo med sabo – pingpong med državnimi institucijami traja predolgo, pravijo krajani, na koncu pa inšpektorji ugotovijo le, za kaj vse niso pristojni. Zaradi neodzivnosti uradnikov in nespoštovanja temeljnih bivanjskih pravic so krajani pisali tudi na ministrstva in varuhu človekovih pravic, obveščena je policija, a zdi se, da imajo vse institucije zavezane roke. »Najbolj boli nemoč človeka. Imaš zaupanje v sistem, inšpekcije, pa te na koncu pustijo na cedilu,« je nazoren domačin Maks.
Dopis iz urada varuha človekovih pravic, kjer ugotavljajo, da so pristojnosti regulatorjev preveč razdrobljene.
Krajani navajajo, da je podjetnik Resnik svojo dejavnost v času, ko se sami obračajo po pomoč na državne službe, še razširil.
Tukaj je posnetek iz leta 2018.
Z rdečo je obkroženo območje L6.
Ta slika od lani pa nakazuje, da se je dejavnost na območju L6 razširila (podrta drevesa, nasipi). Občina ni izdala soglasij za posege v prostor.
Območje deponije, klicaji pa označujejo bližino zdravstvenega doma.
Z izvajalcem Resnikom, pravijo krajani, se ne morejo zmeniti. »Vsakič, ko opozorimo na težavo, se samo še stopnjuje!« Ne želijo preprečevati gospodarske dejavnosti, prosijo pa samo za mir in normalizacijo življenja brez neprestanega hrušča in prahu. »Kljub temu da smo dokazovali, da se iz L6 močno kadi, da krajani težko dihamo, da nas pečejo oči, izvajalcu po besedah inšpektorja za okolje ni potrebno izvajati emisije prahu v okolje.«
Direkcija za vode v akcijo
Opozarjajo tudi na nevarnosti, ki jim pretijo ob vožnji tovornjakov, polnih skal, mimo njihovih domov. »Tudi od 60 do 120 kamionov na dan pripeljejo materiala. Ko delam v domači delavnici, jih preštejem tudi po 10 na uro. Ceste pred hišami se sploh ne vidi, tako se kadi,« slikovito opiše eden od podjetnikov. »Po cesti se sprehajalci in kolesarji izogibajo kamionom polnim peska in skal, starše je strah, da bi na otroka padel kamen z mimo vozečega tovornjaka ali da bi bager ob deponiji po nesreči stresel gramoz na kakšnega sprehajalca.«
Prisotno je tudi okoljsko tveganje zaradi – kot menijo – nestrokovne izrabe prostora, izkoriščanja naravnih virov in navažanja materiala na poplavno območje. Območje deponije namreč spada med poplavna območja, za katerega ni bilo izdanih dovoljenj za nasipavanje. Meteorna voda, ki prihaja iz nasprotnega naselja, pa je že začela zastajati, opozarjajo domačini, ki se bojijo poplav in udara podtalnice. S Preiskovalno.si smo se zato obrnili na Direkcijo Republike Slovenije za vode, ki nam je odgovorila, da bo po našem obvestilu v okviru svojih pristojnosti preverila, ali se dela morda izvajajo tudi na vodnem zemljišču. »V tem primeru bomo opravili nadzor in, če bo potrebno, ustrezno ukrepali.«
Za inšpektorje so važne prioritete
Vse možne inšpekcije so bile o problematiki obveščene že pred več kot letom dni. Postopki pa se vlečejo ali še sploh niso prišli na vrsto. Za gradbenega inšpektorja so, kot zapišejo, važne prioritete. »Gradbena inšpekcija ima evidentiranih več prijav glede nasipavanja materiala na območju obrtne cone L6. Prijava bo obravnavana, ko bo glede na kriterije razvrščanja prišla na vrsto.« Rudarska inšpekcija je 20. februarja letos izvedla »nadzor na območju RCU, in sicer zaradi več prijav v zvezi z domnevnim izkoriščanjem in odvažanjem mineralne surovine ter posegi v območju obrtne cone L 6.« Odločbe še ni. Prijavo je prejela tudi inšpekcija za naravo in vode, a prav tako še ni bila obravnavana. »Vnaprej ni mogoče napovedati, kdaj bosta prijavi obravnavani,« odgovarjajo na inšpektoratu.
»Poudarjamo, da inšpekcijski organ ne more na podlagi prijave domnevati o obstoju nepravilnosti ali kršitev. Vsaka zadeva se mora preveriti na terenu, saj je za ugotovitev dejanskega stanja potreben neposreden ogled inšpektorja. Le na podlagi ogleda je možno presoditi, ali gre za prepovedan poseg oziroma dejavnost.« Krajani Lukovice pa čakajo na aktiven pristop.
»Odselite se!«
»Odselite se, če vam kaj ne paše!« je na deponiji, kamor je šla s prošnjo, če lahko prenehajo s hrupom in prašenjem, od delavcev v podjetju GP Resnik slišala bližnja soseda Mojca. Kakršne koli grožnje podjetnik Aleš Resnik v telefonskem pogovoru z nami odločno zanika. Ne pozabi pa dodati: »Moj odvetnik je Dušan Korošec. Če boste kaj preveč objavljala, bom proti vam sprožil postopek.« Pove še, da ima vsa potrebna dovoljenja za dejavnost na območju L6, pa da ga je obiskalo že 10 inšpektorjev: »Če bi eno samo kazen napisali, tukaj ne bi več vztrajal.« Najbolj pomembno pa je, »da okoljski inšpektor na območju deponije ni ugotovil preseganja hrupa. Oni odločajo, da sem lahko tukaj,« odgovarja podjetnik.
Inšpektorja smo zaprosili za poročilo o meritvah hrupa, vendar pa so nas na uradu zavrnili: »Navedeno poročilo je bilo pregledano na nadzoru in vrnjeno zavezancu, zato vam ga ne moremo posredovati kot informacijo javnega značaja.« Smo jih pa povprašali še, kdo je izvajal meritve? Je bil inšpektor v času merjenja prisoten? Bi lahko v primeru odsotnosti inšpektorja prišlo do zavajanja oz. manipulacije pri meritvah? So bile naprave postavljene na ustreznem mestu in so podatki relevantni? Domačini namreč sumijo, da so bili podatki meritev lahko zmanipulirani, da je podjetnik predložil napačne podatke o delovnem času deponije in da v času meritev ni deloval s polno mehanizacijo. Zato meritve v prvotnem poročilu niso bile presežene. Na inšpektoratu so nam odgovorili, da je Poročilo o meritvah hrupa v okolju št. LOM-20250288-RZ/P, z dne 15. 5. 2025, izdelal ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. o. o. Inšpektor za okolje pa pri opravljanju meritev ni bil prisoten, navedeno poročilo mu je bilo predloženo pri samem inšpekcijskem nadzoru. Tega, ali bi lahko povzročitelj hrupa lahko vplival na podatke na način, da je v času meritev pač prilagodil svojo dejavnost ali merilno napravo premaknil na drugo mesto, od inšpektorja nismo izvedeli.
Županja ni za nič pristojna?!
Domačini so se že pred tremi leti po pomoč obrnili tudi k županji Lukovice Olgi Vrankar in na občinski inšpektorat. »Večkrat smo opozorili tudi Občino Lukovica, ki kljub temu da ve, da izvajalec krši občinske akte, neprekinjeno sodeluje z njim in sklepa posle. Krajani smo Občino, lastnike zemljišč in izvajalca že večkrat obvestili oz. obvestili tudi na nevarnosti in jih prosili, da prenehajo z deli, vendar se stanje vedno samo še poslabša. Obstaja veliko nevarnosti, na katere želimo opozoriti, predno pride do nesreče.«
Mag. Olga Vrankar, županja Lukovice
Županja pa krajanom, ki so se kasneje zaradi ogroženosti in ignorance uradnikov povezali v civilno iniciativo, odgovarja, da »ni pristojna, da na deponiji nima kaj iskati«. Tudi nam je odgovorila, da ni pristojna za presojo vplivov na okolje in ljudi. »Za to imamo državne inšpekcijske službe, ki so z domnevno problematiko seznanjene. V kolikor se na lokaciji izvajajo nepravilnosti, smo prepričani, da bodo inšpekcijske službe poskrbele za ustrezno ukrepanje.« Nenavadno, glede na to, da je županja vseh, ki bi jo v prvi vrsti moralo zanimati varnost, zdravje in dobro počutje ljudi v občini, v kateri plačujejo davke, in so jo tudi izvolili.
»Razumemo, da občane moti hrup oziroma prah, je pa treba upoštevati, da je naša občina zaradi svoje lege tranzitna, umeščena ob avtocesto in precej obremenjeno regionalno cesto in da je na vzhodnem delu naselja Lukovica ob regionalni cesti umeščen tudi aktivni kamnolom podjetja Strabag, d. o. o., kar vse skupaj povzroča emisije v prostor. Podatkov o preseženih emisijah, na podlagi katerih bi kot občina imeli podlago za podajo dodatnih prijav pristojnim inšpekcijskim službam ali ukrepanje tam, kjer bi to lahko storili, glede na določila veljavnega Zakona o varstvu okolja, nimamo.« A domačinov Strabag ne moti. Moti pa jih dovažanje in obdelava tudi nelegalnega materiala na deponiji L6.
Podjetju cvetijo posli z Občino Lukovica
Po podatkih iz Erarja je podjetje GP Resnik z Občino Lukovica v dobrih poslovnih odnosih. Zadnji dve leti je med večjimi prejemniki javnih sredstev za gradbene dejavnosti v občini. Pod mandatom aktualne županje je podjetje zaslužilo 531.797,14 €. »Osebna povezava med mano in gospodom Resnikom ne obstaja,« nam je zatrdila županja Olga Vrankar in dodala, da »kot zakoniti zastopnik Občine Lukovica ostro zavrača kakršne koli navedbe o tem, da bi pri razvoju in delu občine postavljala interese posameznikov pred interese lokalne skupnosti kot celote.«
Županje pa ob tem ne moti, da podjetje GP Resnik v občinskih projektih uporablja predelani material, ki ga med drugim dovaža tudi iz bližnjega nelegalnega kopa. Ta je v lasti lokalnega podjetnika Bernarda Urbanije, ki bil zaradi nelegalnega izkopa materiala že kazensko ovaden, zadeva pa je trenutno v fazi sodne preiskave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. (O njegovih nelegalnih posegih v prostor je v preteklosti obširneje poročalo Delo.) Proti Urbaniji zaradi tega tečejo tudi inšpekcijski postopki.
Območje nezakonitega izkopavanja – hrib nad naseljem Lukovica – od koder se izvaža material na deponijo.
Ne ve, da gre za nezakonit kop
Da z Resnikom poslujeta, nam Urbanija potrdi. Aleš Resnik pa nam je ob vprašanju, ali na deponiji predeluje tudi material iz nelegalnega kopa, zatrdil, da ne ve, da gre za nezakonit kop. »Jaz samo izvajam izkope, se me ne tiče, če imajo papirje. O tem, ali gre za pridobivanje materiala na črno ali belo, pa se ne bom pogovarjal.« Tudi županjo Olgo Vrankar smo zaradi uporabe materiala dvomljive kakovosti, ki naj bi ga Resnik uporabljal v občinskih projektih, vprašali, ali ima podjetnik zanj ustrezne certifikate kakovosti? Županja Lukovice na to odgovarja, da pri GP Resnik naroča gradbena dela na podlagi Zakona o javnem naročanju in da gradbeni izvajalci jamčijo za ustreznost materiala. Ko pa smo zaprosili za vpogled v dobavnice in gradbene knjige, odziva nismo prejeli.
Kaj torej še preostane krajanom, ki so ujeti v obroču med podjetnikom in javnimi institucijami, ki si podajajo odgovornost in pristojnost? Še vedno upajo, da se bo našel inšpektor, ki bo zaščitil javni interes in jasno povedal, ali rudarska dejavnost spada na robu strnjenega naselja. Obenem pa zaščitil prebivalce tudi pred ostalimi nenadzorovanimi posegi v naravo.
Zaradi izkopavanja in odvažanja materiala iz nelegalnega kopa se je s hriba nad naseljem ta teden sprožil nov plaz. Kljub dogovoru o umiritvi dejavnosti na deponiji, ki so ga krajani sklenili s podjetnikom med nastajanjem tega članka, se dela nadaljujejo s polno paro, pravijo. »Želimo pa si le mirnega in varnega bivanja. Da bomo brez strahu za svoje zdravje, naravo in prihodnost naših otrok.«
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo zadnji branik pravice in resnice.
Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse, kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
