Zakaj pri nas vse postane politika. Kritika postopka in očitno navijanje ter posledični izbor AW-169 sta postala na nek način izrekanje za vlado ali proti vladi. Žal se kriminalni razpis in porazdelitev točkovanja skoraj ne problematizira (ker očitno uredniki tega ne dovolijo ali novinarji ne zmorejo), tako da spremljamo le razpravo, ali je bila medicinska stroka pri pripravi zadosti upoštevana ali ne. Dejstvo je, da je komisija poskrbela, da večja ali manjša primernost helikopterja z medicinskega vidika ni mogla k oceni prispevati niti 0,1 točke!
Vse izjave politikov in predstavnikov stroke bi bilo treba preveriti in javnosti ustrezno predstaviti. Ta trenutek imamo spet pogovarjanje gluhih. Na eni strani predstavnico MNZ, ki trdi, da je izbrani helikopter skladen z zahtevanim standardom EN 13718, s čimer so se predstavniki MZ strinjali, na drugi strani pa izjavo za javnost, da bi moral izbrani helikopter omogočati dostop do pacienta tudi s strani. To sicer omogoča tudi izbrani AW-169, vendar ne ob prečni postavitvi nosil! Tako se moramo ponovno obrniti k spornim, očitno »navijaškim« razpisom.
Kako so imeli člani komisije oziroma podpisniki razpisa vest zapisati, da »od kabine ločeni prtljažni prostor z avtomatsko osvetlitvijo« predstavlja »povečano varnost in učinkovitost«! In za to dodeliti AW-169 štiri točke, kar je skoraj še enkrat več kot za 1,6 milijona nižjo ceno v ponudbi za H-145. Pri tem pa so vsi vedeli, da teh štirih točk sploh ne more dobiti, ker ima namesto tega dodatna, izredno uporabna peta vrata, ki v bistvu omogočajo vzdolžna nosila in tako dostop do glave. Ampak za to se v točkovanju ni moglo dobiti niti desetinke točke!
Kaj v resnici pravi standard EN 13718
Žalostno je, da veliko ljudi, celo politiki, veliko govorijo o standardu, ki ga v resnici ne poznajo, in v bistvu širijo neresnice. Standard EN 13718-2:2015+A1:2020 (tako je označen veljavni standard) ne določa, da bi moral biti omogočen dostop reševalca do pacienta izza glave, niti ne, da mora biti za to 40 cm prostora – pa če je to komu všeč ali ne. Torej zagotovo tudi AW-169 izpolnjuje ta pogoj iz razpisa. Tako so vsak dvom, ki smo ga pogosto slišali, ali izbrani helikopter izpolnjuje v razpisu navedeno zahtevo, da mora biti ponujeni helikopter skladen s standardom EN 13718, povsem odveč.
Torej gremo s pomočjo ChatGPT na izvor. V točki 5.3 standarda je zapisano, da mora imeti helikopter »prostor okoli pacienta ustrezno velik, da omogoča: izvajanje medicinskih posegov, nadzor bolnika ob varnosti medicinskega osebja«. Točka 5.4 določa, da mora delovno okolje biti »primerno za delo zdravstvenega osebja tudi v pogojih turbulence« ter da mora biti omogočeno stabilno in varno delo, z dostopom do opreme in pacienta. V nadaljevanju člen 5.6 določa, da »mora biti medicinskemu osebju omogočen dostop do pacienta v taki meri, da lahko izvajajo potrebne intervencije med prevozom«. Če bi želeli določiti, da gre za posege, ki nujno zahtevajo dostop izza glave, bi to zapisali. So pa v Dodatku B, kot neobvezni informativni del, zapisali, da se priporoča dostop do glave.
Očitno je, da si odločevalci in stroka takšna določila tolmačijo različno. Za stroko je jasno, da to pomeni, da standard določa, da lahko medicinsko osebje opravlja določene, pogosto odločilne posege pri oskrbi glave in sprostitvi dihalnih poti ZA glavo pacienta. Odločevalci pa menijo, da lahko take posege izvajajo tudi s strani, kar se zdi na prvi pogled logično in formalno skladno s standardom. Vendar, ali lahko medicinsko osebje te posege izvede enako kakovostno? Po mojem prepričanju zagotovo ne! Zakaj bi sicer vsi reševalni avtomobili in tudi namenski helikopterji imeli najmanj 40 cm prostora za glavo pacienta? Verjetno obstaja tudi kakšen pravilnik ali priporočilo o tem, ki pa ga pripravljavci razpisa med pogoji niso navedli in si tako oprali roke. Pa bo izid kakšnega posredovanja morda zaradi tega tragičen? Tudi s tem si očitno niso belili glave!
Ampak zdi se, da imajo za formalno pokritje izpolnjevanja zahteve iz razpisa na zalogi tudi drug argument – namreč, da tudi AW-169 omogoča posredovanje izza glave in tako nedvomno izpolnjevanje standarda. Če pacienta ob drugačni postavitvi sedežev namestijo vzdolžno, je dejansko na voljo vsaj omenjenih 40 cm. Čemu torej protesti posameznikov, organizacij in združenj? Sedaj celo strank?
Slika s spletne strani Leonardo S.p.A.
Za opredelitev bi v resnici morali poznati ponudbo. Razpis je določal, da so lahko ponudili tako vzdolžno kot prečno namestitev nosil. Zdi se, da je ravno slednjo ponudil Leonardo, kar pomeni, da prostora za glavo dejansko ni! Ali bi bilo mogoče brez dodatnih stroškov ureditev kabine spreminjati oziroma koliko časa bi bilo potrebno za spremembo konfiguracije notranjosti, če je to sploh izvedljivo in skladno z zahtevami razpisa (štirje sedeži), pa ni povedal nihče!
Izsek iz Priloga, št. 4 razpisa; Tehnična specifikacija
Torej, na osnovi povedanega je zelo verjetno, da AW-169 formalno izpolnjuje pogoj standarda, vendar ne bo omogočal morebitnih specifičnih posegov, ki jih medicinsko osebje praviloma, morda celo obvezno, izvaja izza glave pacienta. Zakaj so zmogli ignorirati te izjemno logične zahteve operativcev, seveda vemo. Namen posvečuje sredstva!
Airbus tudi sicer ni imel možnosti zmagati na razpisu
Opozorili smo že na vrsto spornih določil glede točkovanja posameznih elementov ponudbe (oziroma odsotnost postavk, ki omogočajo uspešnejše delo in referenc) in ponderjev, kot tudi na diskriminatorne pogoje razpisa. Komisija je kar na treh zahtevah izločila ponudbo za H-145 kot neustrezno! Poleg tega ne moremo mimo možnosti pridobitve po 4 točk za pet dodatnih možnosti, ki naj bi »povečevale varnost in učinkovitost«. Tudi tu so H-145 »sesuli«, saj je imel priznane le tri dodatne možnosti.
Žal ne vemo, ali sta mu manjkala certifikata, da trčenje s ptico ne bi bilo usodno oziroma da zagotavlja zaščito oseb na krovu ob prisilnem pristanku, ali pa morda ne morejo namestiti poškodovanca, ki ga dvignejo z vitlom med letom, ali pa nima »predležja glavnega rotorja, ki ob izgubi tlaka v oljnem sistemu zagotavlja najmanj 30 minut letenja«.
Da, navedel sem štiri, kajti peta možnost/zahteva, ki prav tako prinaša kar 4 točke, se mi zdi pri namenskem helikopterju za HNMP res »izjemno« pomembna. Komisija ocenjuje, da bi na »povečano varnost in učinkovitost« bistveno vplival »od kabine ločeni prtljažni prostor z avtomatsko osvetlitvijo«!
Glede na to, da so pri modelu H-145 očitno dali prednost dodatnim petim vratom, ki omogočajo zelo preprosto nalaganje ponesrečencev, ločenega prtljažnega prostora preprosto niso mogli zagotoviti. In zaradi tega izgubili 4 točke! Kar je skoraj še enkrat več, kot je prinesla 1,6-milijonska razlika v ceni! Štiri točke bi prinesla šele 2,45-milijonska razlika. Seveda pa peta vrata, ki edina omogočajo enostavno vzdolžno namestitev nosil in s tem dostopnost izza glave, zaradi odločitve komisije ne prinesejo niti 0,1 točke! Zvito, kajne?
Zakaj se ne omenja, da je veljavno ponudbo oddal le en ponudnik – AW-169
Opozoril sem že na pogoje razpisa, ki jih H-145 ni izpolnil, zato je komisija kar na štirih postavkah izločila ponudbo kot neustrezno. Prav bizarna je zahteva, da bi moral proizvajalec dobaviti helikopter z vgrajenim sistemom TETRA. Tega Airbus Helicopters ni mogel narediti, ker ni »upravičen do neposrednega nakupa, ker ni vladni organ«. Je pa pripravil vse potrebno, da ga namesti kupec. Očitno je zvitim Italijanom uspelo nakup izpeljati. Če držijo navedbe, da je zastopnik za Leonardo ista oseba, ki zastopa TETRO, to verjetno res ni bilo težko.
Enako je z zahtevo po točnem zaporedju vključevanja filtrov na reflektorju na stikalu. Komisija je zahtevala zaporedje, kot ga uporabljajo sedaj, Airbus pa drugačno zaporedje. Ker niso bili pazljivi, bi jim lahko zaradi tega propadel posel. Mi pa ostajamo brez namensko za HNMP zasnovanega helikopterja!
Ponudba za H-145 po mnenju komisije ni izpolnjevala niti zahteve skladnosti s pogojem »HOGE«, saj so navedli le, da »verjetno bo HOGE mogoč«. Tudi tu seveda nekaj smrdi. Ali je komisija zahtevala nekaj, kar morda sploh ni nujno? Kako bi sicer po svetu letelo več kot 1.600 namenskih helikopterjev, pri čemer je za H145 ogromno naročil na zalogi?
Podobno je z zahtevo, da morata imeti helikopterja nameščen »Sistem za spremljanje stanja helikopterja (HUMS) in, če ni del tega, sistem za uravnoteženje rotorjev, za katerega ponudnik zagotovi polno storitev, vključno z obdelavo podatkov za celotno garancijsko obdobje.« Tudi tu je Airbus navedel, da »priporoča dodatno orodje za začetno nastavitev sledi in uravnoteženja«. To je v osnovi sporno, saj bi moral zapisati, da pogoj izpolnjuje, ali pa se sploh ne prijaviti na razpis.
Se je Airbus v bistvu sam izločil?
Seveda se ob vsem povedanem pojavlja vprašanje, zakaj se je Airbus tega razpisa lotil tako zelo z levo roko. Na to nakazuje tudi njegova izjava, da se na odločitev oziroma izbiro za AW-169 ne bo pritožil. Popolnoma nič ne pomenijo njegove navedbe, da je presenečen nad merili, saj so bila ta vendarle objavljena vnaprej. Imel je vse možnosti, da bi se na merila in tehnične pogoje, ki se zdaj kažejo kot sporni, pritožil na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil – tako kot to pogosto počnejo ponudniki pri gradbenih razpisih. Pa se ni!
Ali ni imel dobrega domačega svetovalca ali pa razpisa morda res ni vzel resno, verjetno nikoli ne bomo izvedeli. Tako bo verjetno obveljala odločitev komisije. Vsekakor zelo žalostno.
