Očitno se je že začela predvolilna kampanja za parlamentarne volitve, ki bodo prihodnje leto. Upokojenci spet prihajamo v prvi plan. Za mesec september se napoveduje sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-20). Ta ne bo šel skozi parlamentarno proceduro brez zapletov. Najprej se pričakuje, da bo Državni svet izglasoval veto na predlagani zakon. Če oziroma ko pa bo dokončno sprejet, bodo nekatere sindikalne centrale začele z zbiranjem podpisov za referendum, ki naj bi ta zakon tudi ovrgle, saj bodo imele predvidene novosti za posledico poslabšanje socialnega položaja upokojencev, ki je že tako zaskrbljujoč.
Slovenija za pokojnine namenja bistveno manj kot Avstrija
Slovenija trenutno namenja za pokojnine nekaj manj kot 10 % bruto domačega proizvoda. To je okoli tretjino manj, kot je povprečje Evropske unije. Če pa upoštevamo, da Avstrija, ki ima s Slovenijo primerljiv pokojninski sistem, za pokojnine nameni nekaj več kot 50 % več BDP kot Slovenija, lahko brez slabe vesti trdimo, da je v Sloveniji pokojninski sistem zaskrbljujoč. Avstrija za pokojnine nameni okoli 15 % njihovega BDP. Ta delež v bruto domačem proizvodu Slovenije se bo v prihodnje še zmanjševal glede na v predlogu zakona ZPIZ-20 predviden način rednega usklajevanja pokojnin.
Pomemben podatek je tudi, da povprečna pokojnina v Avstriji predstavlja okoli 80 % njihove povprečne plače, v Sloveniji pa je povprečna pokojnina slabih 60 % povprečne slovenske plače. Glede na to, da se s predlogom zakona ZPIZ-20 uvaja način rednega usklajevanja, ki bo v pretežni meri odvisen od gibanja inflacije, lahko trdimo, da bo slovenska povprečna pokojnina še naprej padala glede na povprečno slovensko plačo. In ob tem se nihče v vladni koaliciji ne zamisli. Še huje – v svoji aroganci in samozavesti, da bodo zagotovo dosegli parlamentarno večino tudi na prihajajočih volitvah, upokojence in tudi aktivno prebivalstvo prepričujejo, da nova pokojninska zakonodaja prinaša bistveno izboljšanje položaja upokojencev v prihodnje.
Niso vsi upokojenci ovce: Usklajevanje pokojnin samo z inflacijo pomeni nižjo kupno moč
Temu seveda ne pritrjujejo nekatere sindikalne centrale, ki so že napovedale zbiranje podpisov za zakonodajni referendum po sprejetju zakona ZPIZ-20. Tej akciji se bodo prav gotovo pridružili tudi številni upokojenci, kajti niso vsi upokojenci ovce. Nekateri se prav dobro zavedajo, da bo redno usklajevanje pokojnin, vezano predvsem na gibanje inflacije, zniževalo kupno moč upokojencev, saj se ob statistični rasti življenjskih stroškov za 2 % (podatek za leto 2024) dejanske podražitve gibljejo od 10 % navzgor. Jaz v nobeni trgovini v Sloveniji še nisem zasledil, da bi se olje, krompir, mesni izdelki, kruh, maslo, zelenjava ipd. podražili za 2 % na letni ravni. Uradniki Statističnega urada najbrž ne hodijo v trgovine ali na tržnice. Prav tako tudi ne predstavniki izvršilne in zakonodajne oblasti, pa morda slepo verjamejo v podatke, ki jih objavljajo. Morda pa so celo zelo dobro plačani za to, da objavljajo takšne podatke.
V maju letos je bil v Državni zbor vložen zakon o popravi krivic pri odmeri pokojnin moškim in ženskim upokojencem, ki so se upokojili med 1. 1. 2013 in 31. 12. 2022. Vložila ga je neparlamentarna stranka, saj odločevalci, ki jih zastopa 90 poslank in poslancev v Državnem zboru, niso izkazali dovolj politične volje, da bi to storili. Predlagani zakon je preskočil prvo oviro, zato je Državni zbor razpisal zbiranje podpisov za podporo temu zakonu v času od 1. 9. 2025 do 30. 10. 2025 (60-dnevni rok). Ker je zakon vložila neparlamentarna stranka, mora predlagatelj zbrati vsaj 5 tisoč podpisov, da gre v nadaljnjo obravnavo. Glede na to, da ocenjujem, da je okoli 70 tisoč upokojencev in upokojenk, ki jim je bila pokojnina odmerjena po nižjem odmernem odstotku od 63,5 %, pričakujem, da s tem ne bo veliko težav.
Kljub temu pozivam vse upokojenke in upokojence, ki se jim je zgodila krivica in so dosmrtno prikrajšani za nižjo pokojnino zaradi zavestne diskriminacije po spolu s strani države, da si vzamejo nekaj časa in stopijo do najbližje upravne enote ter oddajo svoj podpis v podporo zakonu o popravi krivic pri odmeri pokojnin moškim in ženskim upokojencem, ki so se upokojili med 1. 1. 2013 in 31. 12. 2022.
Politične posledice so lahko hude
Pogovarjal sem se s številnimi upokojenci, ki se čutijo opeharjene s strani države, in to samo zato, ker so bili rojeni v obdobju, ki je imelo za posledico dejstvo, da so se morali upokojiti med leti 2013 in 2022. Prav vsi moji sogovorniki so mi povedali, da bodo na prihodnjih volitvah volili tiste, ki bodo poskrbeli, da se te krivice odpravijo še pred volitvami. Pri tem jih ne zanima politična barva tistih, ki bodo poskrbeli za odpravo krivic okoli 70 tisoč upokojencem. Na to sem opozarjal tudi nekatere poslance v Državnem zboru. Predstavil sem jim, da ima vsak prizadeti upokojenec ženo in glede na slovensko povprečje o številu članov v povprečnem slovenskem gospodinjstvu vsaj še enega odraslega otroka. To predstavlja dobrih 200 tisoč glasov. Nezanemarljivo število teh glasov bodo izgubili tudi v vladajoči koaliciji. Ali si lahko privoščijo, da več kot petina glasov vseh volilnih upravičencev odide h politični konkurenci zaradi njihovega arogantnega odnosa do upokojencev? Ali so res tako močno zaverovani sami vase? Če ne prej, bodo odgovor na to prejeli po preštetju glasov, a takrat bo prepozno za marsikoga, ki sedaj sedi v dobro plačanem fotelju v Državnem zboru.
Na sceni se kot po tekočem traku pojavljajo nove stranke, ki se bodo spustile v boj za svoje mesto v Državnem zboru. Marsikaj nam bodo obljubljali – predvsem upokojencem. Ob tem pa niso zmožni niti urediti financiranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so ga pompozno ukinili pred poldrugim letom, sedaj pa se je izkazalo, da v bistvu tisti z visokimi dohodki plačujejo manj od tistih, ki komaj preživijo. Popolna neoliberalna logika, kar pa me ne čudi, saj so nekateri med najodgovornejšimi slovenskimi politiki bili tudi štipendisti šole Klausa Schwaba, ustanovitelja Svetovnega gospodarskega foruma, najvplivnejše in neizvoljene združbe najbogatejših milijarderjev, ki se v Davosu dogovarjajo o usodi nas, navadnih zemljanov. Kakšno usodo nam namenja Schwabov svetovni gospodarski forum, je jasno vsakomur, ki vsaj malo prek medijev spremlja to neformalno združbo.
Nova politična ponudba, stare obljube
Ne dolgo nazaj je bil na TV SLO 1 predvajan dokumentarni film z naslovom »Tajna zgodovina neoliberalizma«, ki si ga lahko ogledate na spodnji spletni povezavi:
https://365.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarci/175151634
Marsikdo je zadržal miselnost še iz časa socializma in prejšnje razpadle skupne države ter pričakuje, da bo od države nekaj dobil, čeprav ne bo prosil ali zahteval. Ti časi so za vedno minili – oziroma vsaj do morebitne spremembe družbene ureditve, v kateri trenutno živimo. Danes se je treba za svoje pravice boriti. Samo tisti, ki se nismo vdali v usodo, vemo, da je ta boj mukotrpen in dolgotrajen. Veliki večini je bolj udobno, da se udejstvujejo kot »šank politiki«, kjer znajo kritizirati vse po vrsti. Tu se za njih zadeva konča po nekaj popitih brizgancih. Marsikdo se bo zadovoljil s predvolilnim golažem, ki mu ga bodo na shodih ponudili predstavniki te ali one stranke. Marsikdo še ni spoznal v dobrih treh desetletjih slovenske samostojnosti, da je od obljube do njene uresničitve dolga pot, ki se ne konča pred naslednjimi volitvami, ko bomo ponovno poslušali enake obljube od enakih ljudi. Tako se svet vrti – revni ostajajo enako ali pa še bolj revni, bogati pa na račun naše revščine bogatijo še naprej.
Ali je čas, da to ustavimo? Vse je odvisno od nas! Mi smo tisti, ki bomo dali svoj glas za tega ali onega politika, ki bo dovolj lep ali pa dovolj leporečen, da nas bo pritegnil.
Jesen pomembnih odločitev: referendum o ZPIZ-20 in zakon o popravi krivic
V letošnji jeseni imamo priložnost, da državi preprečimo nadaljevanje poslabševanja socialnega položaja upokojencev. To bomo lahko storili tako, da bomo na upravni enoti oddali svoj podpis v podporo zakonodajnemu referendumu proti uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-20).
Tisti, ki se nam je zgodila krivica pri odmeri pokojnine v obdobju med 1. 1. 2013 in 31. 12. 2022, lahko s svojim podpisom na upravni enoti podpremo predlagani zakon o popravi krivic pri odmeri pokojnin moškim in ženskim upokojencem, ki so se upokojili med 1. 1. 2013 in 31. 12. 2022.
Tu ni nobene ideologije. Krivice so se zgodile vsem upokojencem, ki so se upokojevali v tem času, ne glede na njihovo politično barvo, strankarsko pripadnost ali svetovnonazorsko prepričanje. To se je zgodilo meni in tudi mojemu sosedu, ki politično drugače misli. Ali si ne zasluživa oba, da končno doseževa svojo pravico, ki jo lahko v simbolnem smislu enačimo s Cankarjevim hlapcem Jernejem:
»Nikogar ne tožim, zakaj potreba ni in ne maram, da bi trpeli ljudje zaradi moje pravice. Če nasitite mene, ni potreba, da bi bili drugi lačni. Tako se je zgodilo, kakor bom povedal; še otrok bi razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste učeni in poznate postavo! – Delal sem štirideset let na Betajnovi; ni toliko zemlje, da bi jo z dlanjo pokril, ne na polju ne na senožeti, kamor še ni bil kanil pot od mojega čela. Tako sem delal štirideset let in Bog je obilno blagoslovil moje delo. Pa je umrl stari Sitar, pa je prišel sin njegov, negodnik, in je rekel, v prešerni pijanosti je rekel: Jernej, zdaj poveži culo in pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar; zdaj si dodelal, zdaj si star in nadložen, ne maram te več; ni več kota zate v domu, ki si ga sam postavil in ga varoval vsega hudega, ni več zate kruha, ki si ga sam pridelal; le vzemi popotno palico pa pojdi, kamor ti je pot! Tako je rekel: je razsodil sam zoper pravico in postavo, da je jablan tistega, ki jo je otresel, ne tistega, ki jo je zasadil. Jaz pa sem se napotil iskat pravice, ki jo je Bog poslal na svet in ki je človeška sila ne more razdreti. Razsodite!«
Kajtimir Kunc je upokojenec in aktiven državljan, ki opozarja na krivice svojih stanovskih kolegic in kolegov.
*Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
