Policija je v primežu političnih afer, medtem ko se sooča z najhujšo kadrovsko krizo in pri svojih nadrejenih išče posluh. Preverili smo, kje so se zataknile preiskave največjih afer. Policisti poročajo tudi o zadnjih pritiskih: objavljamo grožnje vodstva, da morajo za vsako ceno preseči pretekle rezultate, sicer sledijo finančne kazni. Golobovi varnostniki pa kljub nezakonitosti uživajo privilegije.
O preiskavah svojih šefov
Afera Hvala je razkrila sume neupravičene porabe javnih sredstev, trpinčenja na delovnem mestu in celo uhajanja preiskovalnih informacij s Policije v politični prostor – na Poklukarjevo notranje ministrstvo. KPK je pokazal na izpostavljenost ministra Boštjana Poklukarja, nekdanjega direktorja policije Senada Jušića in vodjo Poklukarjevega kabineta Natašo Hvala Ivančič, sestro gostinca Aleša Hvale, osumljenega trgovine z ljudmi. Ti so se družili med sabo, ko je bil Hvala že pod lupo policije. Obstaja sum, da je bil o preiskavi obveščen s političnega vrha.
Kaj je od izbruha afere maja letos dejansko preiskala policija? »Glede vašega novinarskega vprašanja, ki se vsebinsko nanaša na Policijsko upravo Nova Gorica, vam lahko zgolj potrdimo, da je Policija prejela prijavo o sumu storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja iz poglavja Kaznivih dejanj zoper človečnost Kazenskega zakonika Republike Slovenije na območju Policijske uprave Nova Gorica.«
Preiskava se torej osredotoča samo na trgovino z ljudmi. Velja tudi spomniti, da je bil na PU Nova Gorica do 22. julija načelnik Sejad Jusić, brat nekdanjega direktorja policije in kompromitiranega v aferi Senada Jušića.
Strokovni nadzor na PU Nova Gorica in PU Kranj ni ugotovil nepravilnosti. Povedati pa je treba, da so preverjali samo pravilnost, strokovnost in zakonitost dela policistov v preiskavi. Minister Poklukar ni sprožil izrednega nadzora, saj, kot lahko preberete v izjavi, ki jo je dal za avgustovske Odmeve, zanj ni našel potrebe.
Novi v. d. direktorja policije Damjan Petrič je sprožil notranje-varnostni postopek, v katerem preverjajo uhajanje informacij s policije do političnih vrhov, a še ni končan. Sprašujemo se, če bo nadzor segel do vrhov ministrstva.
Minister Boštjan Poklukar in njegova desna roka Nataša Hvala, sestra osumljenega trgovine z belim blagom / Gibanje Svoboda
Podobno je v primeru razpisa za helikopterje: člani razpisne komisije iz Letalske policijske enote so osumljeni favoriziranja Leonarda. MNZ-jeva notranja revizija nepravilnosti ni zaznala, KPK pa je ugotovila ne samo pomanjkljive, ampak celo »zavajajoče ugotovitve«. Policija v Ljubljani sicer vodi »predkazenski postopek zaradi sumov storitve kaznivega dejanja, katerega osumljenci se preganjajo po uradni dolžnosti«, a minister Poklukar je tisti, ki stoji nad obema sistemoma. Kot minister za notranje zadeve je bil formalno naročnik spornega razpisa, hkrati pa je politično nadrejen organu, ki vodi kazensko preiskavo glede zakonitosti tega naročila. To ustvarja nevaren konflikt interesov.
Naslednji eklatantni primer je ovadba predsednika vlade Roberta Goloba zaradi domnevnega vplivanja na Policijo. Tožilstvo, ki v preiskavi tesno sodeluje s policijo, postopka še ni zaključilo.
Naprej: Okrožna državna tožilka Mateja Gončin je vložila kazenske ovadbe proti vodstvu Policije in Centra za varovanje in zaščito, povezane z nepravilnostmi pri njenem varovanju. Njeno ovadbo so skoraj v celoti zavrgli. Ovadila je tudi nekdanjega direktorja policije Senada Jušića zaradi poskusov vplivanja na tožilko, da posreduje v zadevi Lindav. Specializirano državno tožilstvo je v tem primeru vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti nekdanjemu direktorju Policije, ki pa se je medtem že upokojil.
Veliko izmikanj in nerazumno dolgi postopki. Vprašajmo se, ali policija in tožilstvo postopke proti svojim nadrejenim sploh lahko vodita neobremenjeno – v skladu z načeli neodvisnosti, nepristranskosti in profesionalne objektivnosti?
V vseh omenjenih primerih, ki imajo politične razsežnosti, so v središču preiskav minister za notranje zadeve, nekdanji direktor policije in predsednik vlade. Gre za svojevrsten paradoks, ko policija preiskuje samo sebe in svoje nadrejene. Organi pregona so v očitnem konfliktu interesov, ko preiskujejo lastne vrhove.
»Vprašanje, koliko je policija v resnici politično obremenjena, ostaja odprto. Dejstvo je, da ministra za notranje zadeve zakon pooblašča, da predlaga vodstvo policije in tudi nekatere vodilne uslužbence posameznih služb. Ali to pomeni politizacijo, je težko nedvoumno reči, vendar pa menim, da policija ni tako nepristranska, kot bi morala biti. Zakaj tak sklep? Predvsem zato, ker določene preiskave, kadar zadevajo javne osebnosti, bodisi ne prinašajo rezultatov bodisi trajajo nerazumno dolgo. Dokazov za to nimam, prav tako jih ni mogoče enostavno pridobiti, toda vtis je jasen: kadar je v igri oseba z vidnim položajem v politiki, postopki tečejo počasneje, kot bi smeli,« odgovarja predsednik Sindikata policistov Slovenije Igor Toplak.
Trde politične pritiske zavoljo preiskav je zamenjal subtilnejši način omejevanja: administrativno zavlačevanje, in selektivno deljenje informacij. »Kakšni so dejanski rezultati preiskav, težko ocenim, nimam neposrednih odgovorov ali vpogleda. Kot sindikalist sam neposrednih pritiskov ne čutim – edino, kar se pogosto dogaja, je to, da na zaprosila za odgovore čakam nerazumno dolgo.«
Dejstvo je, da policija v teh primerih preiskuje ljudi, ki odločajo o njenem vodstvu, financah in notranji sistemizaciji. Na probleme, zaradi katerih se je policija, kot pripovedujejo v nadaljevanju, znašla na skrajnem robu.
Golobovi privilegiranci na nezakoniti podlagi
Policisti opozarjajo na nesprejemljiva dvojna merila v primerjavi z Golobovimi varnostniki. Ti prejemajo dvojne ali celo trojne plače in druge privilegije, čeprav opravljajo primerljivo delo. »Takšna razlika je nerazumljiva in nesprejemljiva,« pravi sindikalist Toplak.
Še danes policisti niso izvedeli, na podlagi katerega akta je bila ustanovljena elitna enota varnostnikov predsednika vlade, kako so sistematizirana njihova delovna mesta, kakšni so plačni razredi in po kakšnih kriterijih so bili zaposleni. V policiji akta ne najdejo, »vse kaže, da je glavno merilo poznanstvo«. Eden od policistov varnostnikov iz Centra za varovanje in zaščito (CVZ) pove, da »so si izbrani kadri z internimi razpisi podelili višje nazive. Nekateri se nismo smeli prijaviti. To pa recimo ni veljajo za vodjo CVZ Aleksandra Perkliča, ko si je zaposlil svojega pomočnika od drugje. Skratka, farbajo nas.« Golobovim varnostnikom ne bo potrebno opravljati znanja in prakse, kar je svojevrsten unikum
Nadaljuje, da vodstvo od njih pričakuje pripadnost. Ne poskrbi pa za osnovne pravice policistov, kot je plačilo pripravljenosti in dodelitev v plačne razrede. »Na Blejskem forumu je kljub našim opozorilom varovanje potekalo ob kopici kršitev zakonskega počitka, niso nam priznali pripravljenosti, čeprav smo prenočevali na Bledu. V prostem času sem moral biti v hotelu, če bi šel zasebno po opravkih, pa bi bil ob službo. Dolgujejo mi že tri plačne razrede, njihov odgovor pa je vedno enka. Toži policijo. Zavedajo se, da ni osebne odgovornosti.«
»Zakon o organiziranosti in delu v policiji ne pozna druge kategorije uslužbencev razen policistov, ki imajo pravico nositi orožje. Vse pogovore o tem, da naj bi varnostna služba predsednika vlade delovala kot posebna služba znotraj policije, je treba jemati z rezervo. Zakonsko to ni opredeljeno. V zadnjih treh letih bi lahko zakonodajalec ta status uredil, vendar tega ni storil.« V tem smislu Golobovi varnostniki po mnenju sindikalista niso policisti. Na to, da predsednikova enota ni zakonsko opredeljena, smo tudi na preiskovalno.si že večkrat opozorili. V policijskem sindikatu jo »ocenjujemo kot nezakonito«.
Finančni dodatki pogojevani z grožnjami
Namesto vzpodbud policisti dobivajo grožnje z odvzemom dodatka za delovno uspešnost (RDU). Na Celjskem so policisti prejeli takle zapis: »Enotam, ki v tem času ne bodo dosegle izboljšanja stanja skozi posamezne pomembne segmente, bodo odrejeni dodatni ukrepi za izvedbo posameznih nalog vseh policistov na enoti na dnevni ravni, prav tako pa bo vaša (ne)aktivnost upoštevana pri delitvi RDU za tretje tromesečje.«
RDU je mesečni dodatek, ki ga lahko prejmejo javni uslužbenci (tudi policisti) glede na oceno njihove delovne uspešnosti, in je omejen na nekaj odstotkov osnovne plače. Ta finančni vzvod se lahko zlorablja kot oblika pritiska.
Toplak opozarja: »V načrtih nikjer ne piše, da mora biti 10.000 kazni, a rezultati ne smejo biti slabši od lanskega leta. Pritisk prihaja z vrha: od GPU, prek direktorjev na enote in posamezne policiste. Ne glede na to, ali je na voljo enako število patrulj ali jih je manj, to vodstva policijskih uprav ne zanima. Sporočilo je jasno: kdor ne doseže ciljev, ostane brez dodatka. Če to ni pritisk, potem ne vem, kaj je.«
Policisti ob večanju obremenitev opozarjajo na začaran krog. Patrulja v eni izmeni obravnava več dogodkov, tudi do pet (prometne nesreče s smrtnim izidom ali zgolj materialno škodo, vlome, kršitve JRM), nato pa ure porabi še za pisanje poročil. »Ko pišem zapisnike, me na terenu ni,« pravi prometnik z ene od policijskih postaj. Ob tem naraščajo še težave z romsko populacijo in migrantsko krizo, ki jih vlade niso uredile. »Zaradi birokracije in preobremenjenosti se podaljšuje intervencijski čas, varnost ljudi pa trpi,« dodaja. »Naši vrhnji pa živijo v iluziji, da nas je dovolj, a nas ni. Kadrovska stiska je največja težava. To zdaj krpajo s policisti rezervisti, kar pa ni dopustno.«
| Notranje težave | Zunanji pritiski |
| Kadrovski primanjkljaji – premalo policistov na terenu, izstopi in upokojitve prehitevajo nove zaposlitve. | Politični vplivi – menjave vodstva ob vsaki vladi, kadrovske odločitve pogosto politično motivirane. |
| Nizke plače in demotivacija – dohodek ne odraža odgovornosti in tveganja, upad interesa za poklic. | Visoka pričakovanja javnosti – ljudje pričakujejo hitro odzivnost in učinkovito zaščito, četudi so resursi omejeni. |
| Slaba organizacija dela – policisti preveč časa porabijo za administracijo namesto za operativno delo. | Padanje zaupanja javnosti – percepcija policije kot politično odvisne in neučinkovite institucije. |
| Preobremenjenost – zaradi kadrovskega manjka posamezniki opravljajo preveč nalog. | Migracijski in varnostni pritiski – povečan nadzor meja, varovanje prireditev, varovanje politikov. |
| Zastarela oprema in infrastruktura – stara vozila, prostori, tehnologija. | Kriminalne grožnje – organizirani kriminal, kibernetski kriminal, nasilje na prireditvah. |
Glavni problemi v policiji / Preiskovalno.si
Intervencijski časi se podaljšujejo?
Varnost za državljane je pod vprašajem in se bo še dodatno poslabšala, trdi tudi sindikalist Toplak. »Če smo se nekoč v bližnji preteklosti radi pohvalili, da so intervencijski časi vedno krajši, se zdaj intervencijski časi žal daljšajo, ker ni več razpoložljive patrulje v številnih primerih, ko gre za prometno nesrečo, vlom, ali kaj drugega. Kot smo lahko že občutili tudi v Sloveniji, tudi kriminal nima mej. Kriminal se bo širil sorazmerno; manj ko bo policistov, več bo kriminala.«
Trditev o daljšanju intervencijskih časov izpodbijajo na GPU, kjer so nam posredovali tele tabele:
Nižji standardi za zaposlitev: »Lahko so zavaljeni kot nosorogi«
Po pripovedovanju policistov se zaradi kadrovskega pomanjkanja nižajo standardi in kriteriji za zaposlitev. »Sprejemajo se kandidati brez ustreznih psihofizičnih preverjanj. Lahko so fizično popolnoma nepripravljeni, a kljub temu uspejo priti skozi postopek. Po domače povem, lahko so zavaljeni kot nosorogi, nesposobni preplezati 2 m višine. Da ne bom koga žalil, saj mogoče niso sami krivi, ampak enostavno preverjanja psihofizičnih sposobnosti ni več. Kar slišim med kandidati, in to je še posebej zaskrbljujoče, da je tudi preverjanje psihičnih sposobnosti padlo na zelo nizko raven. Kandidati, ki so bili najprej zavrnjeni, so na ponovljenih testih pogosto sprejeti,« razkriva Toplak.
Vprašljivi naj bi bili tudi zdravniški pregledi za bodoče policiste. »Imamo zelo veliko število obolelih, resno obolelih. 1.300 oseb ima zdravniške omejitve.« Ne morejo delati ponoči, ne morejo delati izven bolj ugodnega delovnega časa, ne morejo dvigniti bremena težjega od pet kilogramov (neprebojni jopič tehta nekje med 7 in 8 kg, vse, kar policist nosi na sebi, pa tehta okoli 12 kg) – se pravi, ne morejo opravljati klasičnega policijskega dela 24 ur na dan, sedem dni v tednu. 300 ljudi je na bolniški tri mesece ali več. Topla izpostavi primer policistke z dvema letoma staža, ki pri 30 letih čaka na operacijo kolka. To, po Toplakovem mnenju, kaže na resne pomanjkljivosti. »Obremenitve policijskega dela so velike, vendar bi ustrezna zdravniška selekcija take primere morala preprečiti.«
Kako na te očitke odgovarjajo v vodstvu Policije? »Kriteriji se niso spreminjali, razen preizkus psihofizičnih zmogljivosti, ki je po novem samo eden od kriterijev, ki jih je treba izpolniti. Menimo namreč, da ima v primerjavi s psihološkim testiranjem, zdravniškim pregledom ter varnostnim preverjanjem zagotovo najmanjšo težo. Zato tudi ni takojšnji izločitveni kriterij. Nenazadnje se kandidati v procesu dveletnega izobraževanja tudi usposabljajo za policijsko uporabo borilnih veščin in imajo psihofizične priprave. Skozi proces usposabljana in izobraževanja bodo tako kandidat poleg znanj pridobiti tudi ustrezno psihofizično kondicijo. Dodajamo še, da zaradi tega ni zmanjšana varnost ljudi in nosilcev varnostnega orožja.«
Navedbe ponazorijo še s številkami za letošnji vpis:
– v prvem roku je prispelo 444 prijav, od tega je izpolnjevalo pogoje in podpisalo pogodbo o izobraževanju 140 kandidatov za policiste;
– v drugem roku je prispelo 130 prijav, od tega jih izpolnjuje pogoje za podpis pogodbe o izobraževanju 55 kandidatov, ki so povabljeni k podpisu pogodbe. Podpis pogodb poteka ravno v tem tednu.
Po poti dolgotrajne oskrbe
V zadnjih treh letih bi Policija potrebovala 900 novih zaposlitev, a jih je uspelo pridobiti le 378. Razmere so identične kot na področju dolgotrajne oskrbe: ljudi ni dovolj, zaposleni delajo po tri vikende na mesec – pa še to samo zaradi tega, ker je po zakonu en vikend obvezno prost. Posledice so enake: bolezen, izgorelost. »Ljudje množično odhajajo, ker drugje za manj obremenitev, manj nočnih služb, manj dela preko vikenda dobijo enako plačilo na Darsu, železnicah, v trgovini in podobno.« Kadri, ki iščejo poti iz sistema, čakajo, da se jim izteče obvezna pogodbena vezava, saj predčasna prekinitev razmerja prinaša tudi finančne obveznosti.
Pred vrati je še napovedana pokojninska reforma. Če bo pokojninska reforma stopila v veljavo 31. 12. 2027, bo vsaj enega od pogojev za upokojitev izpolnjevalo med 800 in 1.000 ljudmi. »Če se bo to zgodilo, bo policija prenehala delovati na sedanji način, ker ljudi ni več. Že danes imamo policijske postaje v Policijski upravi Ljubljana, kot največji policijski upravi in najbolj obremenjeni po vseh dejanjih, ki se dogajajo, ki niso sposobne zagotavljati 24-urne patruljne službe, ker ni dovolj ljudi,« še pravi Toplak. Ob vsem tem policisti nadomeščajo še pravosodne policiste, ki jih prav tako drastično primanjkuje, zaradi česar odpadajo tudi sodne obravnave, zapori pa pokajo po šivih. Sporno pri tem je prepletanje izvršilne in pravosodne veje oblasti.
***************************************************
Zavod za preiskovalno novinarstvo nudi tudi storitve:
- naročeno raziskovalno novinarstvo (raziskave tem, priprava poročil za akademske ustanove ali medije brez lastnih raziskovalcev),
- preverjanje dejstev,
- spremljanje medijev (sledenje in analiza medijskega poročanja o določeni temi, podjetju ali posamezniku),
- raziskovanje javnih evidenc (sodni registri, zemljiške knjige, poslovne evidence – za analitične ali svetovalne namene),
- raziskave za dokumentarne filme ali knjige (zbiranje gradiva, intervjujev in preverjenih podatkov za avtorje ali produkcijske hiše),
- lekturo,
- medijsko izobraževanje in izobraževanje za šole (televizija, radio, tisk).
Če presodiva, da bi bila lahko storitev v nasprotju z novinarskim kodeksom ali vsebino, ki jo že preiskujeva, ali v nasprotju z interesom drugega naročnika jo bova odklonili.
****************************************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
