Preden je bil sprožen razpis za izvajalce – torej tri gradbena podjetja, so na ministrstvu izbrali nadzornike projekta. Gre za zunanje podjetje, ki je zadolženo za nadzor. Nadzorniki grejo na ministrstvu za pravosodje tudi skozi sito Lucije Remec, vodje službe oz. oddelka za nepremičnine in investicije pravosodnih organov, žene Črtomirja Remca, direktorja Stanovanjskega sklada in predsednika Inženirske zbornice (kamor spadajo nadzorniki).
Za nadzor je bilo izbrano podjetje Projekt, Nova Gorica, d. d., pogodbo je podpisal direktor Vladimir Durcik, na strani ministrstva za pravosodje pa Andreja Katič. O povezavah Durcika smo se razpisali v drugi zgodbi, kjer smo ga povezali z novogoriškim županom Samo Turelom.
Pogodba med ministrstvom za pravosodje, torej med Katičevo in Durcikom, je bila podpisana leta 2019, vrednost 2.662.406,00 evrov, za ta denar pa bi moralo podjetje Projekt, kot izhaja iz več členov pogodbe, nadzirati projektno dokumentacijo (evidenčni listi so bili ponarejeni), nadzirati izvajalce gradnje, voditi postopke javnih naročil, voditi koordinacijo, preverjati pravilnost gradnje in bdeti nad odpravljanjem napak. Letos je Katičeva z njimi podpisala tudi aneks v višini 20.300,80 evrov z DDV. V pogodbi izrecno ni omenjenega nadzora nad odpadki.
V času Janševe vlade je potekal razpis za izvajalce gradnje. Med 2020 in 2022 je Katičevo zamenjala Liljana Kozlovič, minister za okolje pa je postal Andrej Vizjak. Kozlovičeva je maja 2021 odstopila, po tem je ministroval Marjan Dikaučič do junija 2022.
Izvajalci za gradnjo so bili izbrani pod vlado dr. Roberta Goloba. Ministrica je bila Dominika Švarc Pipan, minister za okolje pa Bojan Kumer.
V razpisni komisiji, ki je izbirala konzorcij CGP, Kolektor in Pomgrad, je sedela Lucija Remec in nekateri javnosti neznani javni uslužbenci
Javnosti so 17. 8. 2022 sporočili, da bo zapor gradil konzorcij CGP, Kolektor in Pomgrad. Gre za vplivne in znane gradbince, ki sodelujejo pri največjih poslih v državi.
26. 10. 2022 so odkrili temeljni kamen v Dobrunjah in začela so se dela.
PRIHOD PODIZVAJALECV IN POVEZAVE Z LUCIJO REMEC
Po podpisu pogodbe so se začeli aneksi, ki pa niso finančni, pač pa z njimi dodajajo podizvajalce v okviru že določenih cen. V aferi z odpadki je pomemben drugi aneks, ki je bil podpisan 19.4. 2023, s katerim je prišel v igro podizvajalec, zadolžen za gradbene odpadke, Anton Grandovec s.p. Vrednost njegovega dela je bila 300.000 evrov.
Predlagatelj drugega aneksa, v katerem se pojavi Anton Grandovec je bila Lucija Remec, vodja projekta in skrbnica pogodbe, podpisnik pa generalni sekretar Uroš Gojkovič. Ne prvi ne drugi nista predlagala Antona Grandovca za podizvajalca, pač pa ju je predlagal izvajalec, torej konzorcij podjetij. »V skladu s pogodbo izvajalec nominira podizvajalce, na strokovne službe na ministrstvu pa pregledajo, če izpolnjujejo pogoje v skladu z 75. členom ZJN,« nam je v telefonskem pogovoru povedal Uroš Gojkovič.
Grandovec je v igro z odpadki pripeljal še eno podjetje, podjetje Rematom, ki se je vmes preimenovalo v Odpadne surovine (Rematom je od lani v stečaju). Odpadne surovine so bile podizvajalec Grandovca. To podjetje je vodil Rok Remec, ki je družinsko povezan s skrbnico pogodbe za Dobrunje Lucijo Remec oz. njenim možem Črtomirjem Remcem. Kot nam je povedal Rok Remec, jih povezuje dedek Bogomir Remec.
Grandovec in Remec nista bila edina, ki sta vozila odpadke, vozilo jih je tudi belokranjsko podjetje Pangra Martina Panjana. Pangra je po evidenčnih listih začela odpadke voziti že leta 2023, uradno pa je v posel prišla šele s sedmim aneksom leta 2024. V evidenčnih listih se je Pangra pojavila 14. 3. 2023, uradni aneks na predlog podjetja CGP pa je bil z njimi sklenjen 7. 10. 2024.
Pogodbena vrednost Pangre : 578.205, 66 €.
ODGOVORNOSTI
Ko so podizvajalci, torej Grandovec, Odpadne surovine in Pangra, že nekaj časa vozili odpadke, je izvajalec CGP v imenu konzorcija začel že leta 2023 napovedovati, da je zemljin veliko več in da bo potreben nov aneks, tokrat finančni. Na ministrstvu pa so jim rekli, da morajo to dokazati z evidenčnimi listi, prav tako so zahtevali dokumentacijo glede ravnanja z odpadki. Novega aneksa v času Uroša Gojkoviča, kot nam je povedal sam, niso podpisali, zahtevek je bil zavrnjen, saj dokumentacije ni bilo. Grandovec nam je povedal: »Če bi hoteli pravilno zvoziti odpadke, bi nas to stalo 5 milijonov evrov.« In to je točno toliko denarja kot danes še vedno zahteva CGP od ministrstva za pravosodje.
Na ministrtvo so že leta 2023 dobivali indice, da evidenčni listi ne držijo. Lucija Remec je namreč v tedensko poročilo 16. 8. 2023-23. 8. 2023 namreč napisala, da bodo končna poročila o ravnanju z odpadki izdelana po končani gradnji. O tem je poročal tudi portal Necenzurirano, in sicer, da je »dotedanja skrbnica projekta na ministrstvu Lucija Remec Starčka obvestila le, da namerava konzorcij te dokumente predati ob zaključku projekta.« Dokumentov o odlaganju odpadkov torej ni bilo.
Lucija Remec je v tedenskem poročilu pristala, da bodo poročila o odpadkih pripravljena po končani gradnji. Čeprav je imela pooblastila, ni odreagirala.
14. 9 .2023 je Dnevnik prvi poročal, da Rematom odlaga odpadke z gradbišča novega zapora Dobrunje na travnik v neposredni bližini hiš na Litijski cesti. Občani so trdili, da je odlagališče nelegalno in povzroča degradacijo okolja. Ministrstvo za pravosodje je takrat po poizvedbi Dnevnika začasno ustavilo odvoz materialov z gradbišča, dokler ne bodo raziskali vseh okoliščin.
11. 10. 2023 je Simon Starček od CGP zahteval celotno dokumentacijo v zvezi z odvozom materiala z gradbišča in takrat so prejeli 5 nepopolnih evidenčnih listov, za katere so že nadzorniki posumili, da so ponarejeni.
22.11.2023 prav zaradi odpadkov umaknejo Lucijo Remec, a le za kratek čas. Januarja 2024 je namreč izbruhnila afera Litijska, vredna 7 milijonov evrov (Dobrunje 86 mio €,) kjer se pojavita prav Simon Starček in Uroš Gojkovič, ki nista želela dati aneksa za odpadke v vrednosti 5 miljonov evrov.
16. 1. 2024 umaknejo Simona Starčka.
19. 1. 2024 sledi umik Uroša Gojkoviča.
Projekt junija 2024 nazaj prevzame Lucija Remec.
Na Lucijo Remec, ki je preživela že 7 ministrov, smo naslovili več vprašanj v povezavi z Rokom Remcem in odgovornostjo zaradi neukrepanja pri odpadkih. Odgovorila je: »Kot sem že večkrat pojasnila, nisem v nobenem razmerju z g. Remcem iz podjetja Rematom«.
A Rok Remec je za naš medij dejal, da jih povezuje dedek. Dejala je še, da ni povezana z izvajalci ali podizvajalci.
Na vprašanje zakaj ni ukrepala in ali je Simonu Starčku napisala v tedensko poročilo, da se bodo dokumenti o odpadkih oddali ob zaključku projekta, čeprav se je že vmes pokazal težava s ponarejenimi evidenčnimi listi, pa ni odgovorila.
VERIGA POLITIČNE ODGOVORNOSTI
Dejstvo je, da afera z gradbenimi odpadki odkriva širšo sliko; ne samo sistemske korupcije ampak tudi politično-gospodarsko sprego. Znano je, da posle, ki so na meji zakonitosti ali čez (o tem odloča sodišče, ne mediji) za večje izvajalce opravlja Anton Grandovec, njega je pripeljal konzorcij izbranih gradbenih podjetij oziroma v njihovem imenu CGP.
Grandovec nam je na vprašanje o političnih vplivih omenjal tako desne kot leve. Omenil pa je tudi vpliv nekdanjega generalnega tajnika SD Klemna Žiberta. Žibert nam je dejal, da ga nikoli v življenju ni srečal. A dejstvo je, da je bil projekt izpeljan prav v času ministrovanja stranke SD, začela in končala ga je Andreja Katič, ki se po naših zanesljivih informacijah dogovarja za službo na MOL pri Zoranu Jankoviću, kar Žibert ni zanikal. Če gremo na začetek zgodbe, je prav MOL prenesel zemljišče za gradnjo zapora na Ministrstvo za pravosodje.
- (Ni nepomembno, da je interes za drugo zgodbo, torej zgobo o stavbi na Litijski zdaj izkazal prav MOL. V naslednjih tednih naj bi potekal sestanek za prenos Litijske z ministrstva za pravosodje na MOL! Sestanka naj bi se udeležila nova ministrica za pravosodje, dr. Robert Golob in Zoran Janković. Uradno tega še nismo preverili.)
Grandovec je pri poslih omenjal tudi lobiranje Matevža Marca, lastnika faktoring družb, preko katerih je Grandovec prodajal terjatve do hčerinskih podjetij Slovenskih železnic, zaradi česar ga Marc zdaj toži. Gre za isto združbo, ki je hotela oškodovati Slovenske železnice. Marc nam je zatrdil, da z Grandovcem pri tem projektu nista imela stika.
Spomnimo še na eno dejstvo. Eden od izvajalcev je CPG Daria Južne, ki je skupaj z ženo lastnik desetine Petrola. V tem istem Petrolu pa ima posle minister za gospodarstvo (SD)
Politična odgovornost za nezakonito odlaganje odpadkov je torej na strani vlade Roberta Goloba in njegovih ministrov, ki so dopustili nezakonitosti pri gradnji, ki je davkoplačevalce stala 86 milijonov evrov, čeprav so bili vsi indici podani že na začetku projekta. navsedanje je vpleteno tudi ministrstvo za okolje, kjer je minister Svobode.
Vsi skupaj tvorijo verigo politične odgovornosti, ki je prižgala zeleno luč projektu z manjkajočo dokumentacijo in s sumom nelegalnega odlaganja odpadkov v naravo. Še posebej je zanimivo, kako so se na hitro spreminjala mnenja in soglasja o ustreznosti projekta, o čemer smo pisali tukaj. Nenavadno je, kako so uspeli takoj, ko smo začeli postavljati neprijetna vprašanja, urediti vso dokumentacijo za nazaj in izdati uporabno dovoljenje. Čeprav nad projektom visijo kazenske ovadbe zoper podizvajalca in uradnike ministrstva za okolje. Prav tako pa ni jasno, ali je objekt iz vidika protipotresne varnosti zaradi vgrajevanja spornega materiala sploh ustrezen.
VZPOREDNA ZGODBA
Ko smo na Preiskovalno.si začeli z razkrivanjem zgodbe o Dobrunjah, je v Sloveniji že tekla preiskava zoper podjetje Kostak Krško, ki je nezakonito odlagalo in zakopavalo odpadke. Gre za modus operandi podjetij, ki se ukvarjajo z odpadki. Na Preiskovalno.si smo ugotovili, da zgodba presega Slovenijo in del odpadkov tega podjetja našli tudi na Hrvaškem kamor vodijo odpadki.. Del odpadkov, ki naj bi končali doma, gre v resnici čez mejo. To kažejo javno dostopni dokumenti in poročanje o podjetju Kostak – največjem komunalnem podjetju v Sloveniji, ki je hkrati v središču domače afere z nezakonitim zakopavanjem odpadkov. Na Preiskovalno.si smo v poplavi dokumentov namreč našli še hrvaški Kostak, ki ima poleg slovenske, hrvaško podružnico. In prav ta podružnica – ne neka tuja, neznana firma je tista, ki na Hrvaškem sanira eno največjih okoljskih afer zadnjih let: ilegalno odlagališče v Gospiću, kjer je zakopanih približno 37.000 ton mešanega odpada, uvoženega iz Slovenije, Italije in Nemčije pod krinko recikliranja. Poleti smo si z viri ogledali nekaj točk, kjer so zakopani odpadki. Hrvaško podjetje vodi Miljenko Muha, isti človek, ki je bil do začetka leta predsednik uprave slovenskega Kostaka in ki je danes prvi osumljenec v preiskavi Nacionalnega preiskovalnega urada zaradi domnevnega nezakonitega zakopavanja okoli 58.000 ton odpadkov na deponiji v Spodnjem Starem Gradu pri Krškem. Po ocenah kriminalistov naj bi si podjetje s to shemo pridobilo skoraj 8,7 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.
Torej: isti človek, ista logika prirejanja dokumentacije o “obdelavi” odpadka, ki ni bila resnično izvedena najprej doma, zdaj še na lokaciji, ki jo hrvaška vlada plačuje za sanacijo. Dodatna obremenitev je, da je bil v Gospiću najden tudi odpadek hrvaške podružnice podjetja Kemis, ki jo je Kostak prevzel lani. Kostakova hrvaška veja torej ni le izvajalec sanacije prek Kemisa je, vsaj posredno, tudi ena od strank, katerih odpadek je na lokaciji sploh pristal.
Gospić ni osamljen primer, ampak središče širšega problema, ki zajema celotno ličko-senjsko in zadarsko zaledje – vse do jadranskih otokov, med njimi tudi eden najbolj obljudenih Pag. Uradno Pag sicer spada v Zadarsko županijo, ne v Ličko-senjsko, kjer leži Gospić, a geografsko in prometno je otok tesno povezan prav s tem zaledjem, iz katerega se odpadek – legalno in ilegalno – giblje proti obali in nazaj. Na Pagu se ista logika ponavlja. V Povljani in Vlasičih (slike spodaj) na južnem delu otoka stoji neurejeno odlagališče Vulina Draga, za katerega je občina pred štirinajstimi leti dobila 5,5 milijona kun za sanacijo , denar je porabila, odlagališče pa ostaja odprto kljub sodbi Fonda za zaščito okolja in odredbi ministrstva o zaprtju. Aprila 2025 je nato prišlo do novega primera: ob stari poti med mestom Pag in vasico Košljun, blizu paške soline je bil najden največji kup gradbenega odpada z ostanki otroškega igrišča. Sled je pripeljala nazaj v Povljano. Kot smo na Pagu lahko preverili je šlo je za odpadek z obnove igrišča, ki ga je naročila prav ta občina, izvajalec del pa ga je namesto na odlagališče odpeljal v naravo. Na Preiskovalno. si smo te poti pregledali in bodo del mednarodne raziskave in konzorcija. Prijavili pa smo se tudi na National Geograpic razpis, ki financira tovrstne preiskave.
Vlasiči ( PAG)
Povljana zgoraj ( PAG)
Vlasiči zgoraj (PAG)
Sateliteske slike
MEDNARODNA ZGODBA IMA ŠIRŠI JAVNI INTERES
Zgodba, ki se je začela kot lokalna afera pri Krškem, se je izkazala za del širšega vzorca, ki povezuje slovenski in hrvaški sistem ravnanja z odpadki – prek istih ljudi, istih podjetij in istega izogibanja stroškom zakonite predelave. Enaka logika, ki v Sloveniji vodi v milijonske nezakonite dobičke, na Hrvaškem v obliki manjših, a enako simptomatičnih primerov najde pot tudi do najmanjših občin, kot je Povljana na Pagu, ki smo jo tudi obiskali.
Za konzorcij in razpis to pomeni zgodbo, ki presega mejo ene države in enega medija: gre za čezmejno gospodarjenje z odpadki, kjer nadzor v eni državi ne dosega podjetij, ki delujejo v drugi, in kjer se posledice od velikih zakopanih tovarniških kompleksov do kupa smeti ob otroškem igrišču vedno znova prevalijo na lokalno prebivalstvo.
In kaj imata Dosje Dobrunje in Kostak?
Zgodba o podjetju Kostaku in zgodba o Dobrunjah, ki sta v medijih- sta zgodbi dveh konkurentov, ki eden drugega želita onemogočati. Oba imata vpliva na medije in oba si želita postati monopolista. Na Preiskovalno.si smo se odločili da bomo mednarodno zgodbo o odpadkih delali v naslednjem raziskovalnem obdobju 2026, ko pridobimo dokončno financiranje.
**********************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
