Freepic
1.12.2025 POZIV NA POLICIJSKO UPRAVO
»Na podlagi 35. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije vas vabim v prostore policije zaradi razjasnitve okoliščin.«
Podpisani policist: višji samostojni policijski inšpektor Aleš Štromajer.
Poziv na policijsko postajo
24 DNI PREJ
7. 11. 2025 KUKMAKA: SKRITA EKOLOŠKA BOMBA
Trije otroci družine Grubelnik tekajo po bližnjem hribčku v naselju Kukmaka v občini Velike Lašče. S hribčka stečejo po travniku in spet nazaj gor. Poleti podaljšajo svojo igro do potoka, v katerem brezskrbno čofotajo. Njihov oče Tomaž je doma, hiša je le nekaj deset metrov stran od hriba, po katerem se podijo njegovi otroci, ko ga seznanimo z našimi ugotovitvami. Zaupa nam, da so se v naselje Kukmaka priselili, da bi otroci lahko odraščali v čisti naravi, kjer lahko večino prostega časa preživijo na prostem. Vsaj do tega trenutka so ga. Do našega razkritja niso vedeli, da se pred njihovimi domovi skriva ekološka bomba.
Na območju Kukmake nič ne spominja na nevarnost. Narava je na videz neokrnjena. Nihče niti slutil ni, da se bo družinska idila zaradi novinarskega članka spremenila v boj za pravico do zdravega okolja. Hribček, na katerem se Grubelnikovi otroci igrajo skupaj z ostalimi vrstniki iz naselja, je ozelenel; na njem raste oves, ki ga kmetje uporabljajo za hitro ozelenitev. Javno dostopni podatki kažejo, da gre za najboljša kmetijska zemljišča.
A zgodovinski satelitski posnetki Google maps potrjujejo drugačno zgodbo. Hribček je umetno ustvarjen. Pod njim so zakopani odpadki. Tudi nevarni.
Od trenutka, ko je družina Grubelnik izvedela, da so manj kot 10 metrov od prve hiše v naselju zakopani gradbeni odpadki, med katerimi so tudi nevarni, so tudi druge družine otrokom prepovedale stopiti iz hiše v naravo.
Google Maps, april 2025
Še aprila 2025 so odprtokodni posnetki zabeležili bager, ki je zakopaval tovor in ga prekrival z zemljo. Dokumenti, ki smo jih pridobili, pa kažejo, da je bilo na to območje nelegalno pripeljanih približno 40 tovornjakov, na vsakem med 20 in 25 ton gradbenih odpadkov, pomešanih z nevarnimi.
Otroci so se tam dnevno igrali, rili s prsti v zemljo in vdihavali prah, pomešan s strupi. Grubelnikovi niso vedeli za nevarnost.
Na divjem odlagališču v Kukmami je Agencija za okolje Republike Slovenije izmerila vsebnosti niklja med opozorilno in kritično vrednostjo. Dokument, na katerem so presežene težke kovine označene z rdečo barvo, nam je posredoval žvižgač. Povišane so tudi vrednosti bakra, mineralnih olj in PAH (rumena barva). Prav okoli tega dokumenta se je začela graditi zgodba okoljskega kriminala in sistemske korupcije v državi.
Ta okoljski kriminal so ljudem v neposredni bližini prikrile vse relevantne institucije v državi, kjub temu da so bile s tem seznanjene. Gre za Ministrtsvo za pravosodje, Ministrstvo za okolje, okoljsko inšpekcijo in Agencijo za okolje. Tu se je novinarska zgodba začela.
OD KJE IZVIRAJO ODPADKI?
Vprašanje ni bilo več, kaj je zakopano v Kukmaki, temveč, od kje ti odpadki prihajajo in zakaj jih je agencija sploh vzorčila. Naša preiskava je ugotovila, da Kukmaka ni osamljen primer. Po naših ugotovitvah so odpadki nastali pri gradnji novega ljubljanskega zapora Dobrunje. Pred začetkom gradnje je bilo treba očistiti jamo nekdanjega smetišča. Namesto v centrih za odpadke je 840 tovornjakov gradbenih odpadkov iz Dobrunj končalo na 32 lokacijah po Sloveniji.
En tovornjak je prevažal od 20-25 ton odpadkov. To so nam potrdile vse pristojne institucije.
V enem izmed dokumentov inšpektorata piše, da so GPS sledilniki pokazali 840 prevozov na različne (nelegalne) lokacije po Sloveniji, kamor so med 1. 3. 2023 in 3. 7. 2024 odlagali odpadke na podlagi prirejene dokumentacije.
Izsek iz dokumenta Inšpektorata za okolje
Za odpadke so bila glede na dokumente odgovorna gradbena podjetja. Posel za gradnjo najmodernejša zapora je dobil konzorcij treh podjetij CGP, Kolektor Koling in Pomgrad. Lastnik CGP je najbogatejši Slovenec Dari Južna, ki je tudi lastnik medijev. Tudi gradbena družba Kolektor obvladuje enega najstarejših in nekoč najuglednejših časopisov – Delo. Posel z državo je bil vreden 90 milijonov evrov.
10. 11. 2025
NEVARNI ODPADKI 200 METROV OD ŠOLE
Med preiskavo nezakonitih odlagališč sva se vozili po težje dostopnih, gozdnih poteh. Prečkali meje občin.
Ene lokacije so bile skrite, druge ne. Tole spodaj je naselje Polica pri Grosupljem. Samo 200 metrov od šole, ki jo dnevno obiskuje 150 otrok od 1. do 5. razreda, je ob gozdu, tik ob kmetijskih površinah, nova nezakonita lokacija odpadkov.
Še 10 let nazaj se je na tej lokaciji razprostiral bogat gozd, kot se prepričamo na zgodovinskem satelitskem posnetku:
Spodaj pa je letošnji satelitski posnetek iz Google maps, ki dokazuje golosek. Za namene deponije so skrčili gozd in na območje zakopali okoli 100 tovornjakov gradbenih odpadkov, v katerih so z analizo vzorčenja zemljine odkrili prisotnost cinka med opozorilno in kritično vrednostjo ter povišane vrednosti bakra in mineralnih olj (kot je prikazano v tabeli zgoraj).
Da gre za nelegalno odlagališče, so nam po več vprašanjih in fotografijah, ki smo jim jih poslali, potrdili tudi na Agenciji za okolje. In v neposredni bližini območja z nevarnimi odpadki se nahajajo najboljša kmetijska zemljišča z njivami in nasadi koruze, ki je namenjena za prehrano.
Peljeva se naprej, najino pot prekriža tovornjak.
Iz teh krajev je prevoznik Anton Grandovec. Njegovo ime se prvič pojavi v dokumentih, kjer so gradbinci morali napisati, kdo bo podizvajalec. Grandovec nam je potrdil, da je podizvajalec pri gradbenem poslu najbogatejšega Slovenca. Priznal je, da je odpadke lani in predlani vozil na lokacije, ki sva jih razkrili. Priznal je sistemsko kršenje zakonodaje: »Vsi delamo prekrške, nimamo povsod okoljevarstvenega dovoljenja in to vsi vejo. Teoretično je nemogoče narediti, kar bi inšpektorji radi. Postopek za okoljevarstveno dovoljenje traja najmanj šest mesecev do enega leta. Ko pa prevzameš projekt od gradbinca in podpišeš pogodbo, moraš takoj začeti delati, potem je to nemogoče.«
Gradbene odpadke so odlagali na črno, da jim ni bilo treba plačevati stroškov za pridobivanje okoljevarstvenih soglasij za predelavo in odlaganje v uradnih zbirališčih. Vsa dovoljenja stanejo, postopki za pridobitev pa so dolgotrajni. Zato so pravila zaobšli in odpadke odvrgli v naravo, nekaterim kmetom pa za to celo plačali.
Kako to, da nihče leto in štiri mesece ni nič videl in nič slišal. Prebivalec Police Domen Logar nam pove, da so celo leto opazovali tovornjake, opozarjali inšpekcije, a zgodilo se ni nič. Danes so jim, kot v Kukmaki, ostali nevarni odpadki in uničene ceste. Bojijo se, pravijo, za zdravje svojih otrok in sebe, ker se v neposredni bližini deponije nahaja tudi vodni vir.
DRUGE LOKACIJE
Dokumenti, ki sva jih pridobili, kažejo na 32 nelegalnih lokacij, kjer so podizvajalci pri gradnji zapora Dobrunje po Sloveniji odvrgli odpadke, pomešane z nevarnimi snovmi, v čisto naravo. Na našem portalu jih razkrivava 14.
LJUBLJANA
V glavnem mestu, kjer se je med letoma 2022 in 2025 gradil zapor, so se avgusta 2023 zgodile katastrofalne poplave. Reka Sava je v naselju Sneberje v Ljubljani prestopila bregove in poplavila hiše. Župan in vlada so prebivalcem obljubili nasip ob reki. Takole je izgledalo obrežje pred poplavami.
Nov nasip (spodaj) pa zdaj preprečuje pogled na Savo. Na desnem bregu neposredno ob brzicah se razteza v dolžini 350 metrov. Zgradili so ga s pomočjo gradbenih odpadkov. Državo pa je izvedba stala 350.000 evrov.
Podjeje Hidrotehnik je zadolženo za urejanje območja srednje Save, prav za ta vodotok država po poročanju medijev nameni največ milijonov. Direkcija je Hidrotehniku od leta 2023 pa do danes nakazala že skoraj 110 milijonov evrov. Plačila so začela naraščati po poplavah. In kdo je lastnik podjetja? Tisti, ki je gradil zapor Dobrunje! Tisti, ki je odgovoren za odvoz gradbenih odpadkov.
Lastnika Hidrotehnika sta preko CGP (EBONITETE.SI) in povezanih podjetij Dari in Vesna Južna. Najprej sta dobila posel za gradnjo zapora, gradbene odpadke so zakopali v naravo, nekaj pa so jih porabili za protipoplavni nasip in tako z njimi zaslužili še drugič. Za nasip je po ocenah porabljenih 4500 kubičnih metrov zemljine, po naših zanesljivih informacijah tudi z območja Dobrunj. Antona Grandovca smo vprašali, ali je tja vozil odpadke iz Dobrunj. Odgovoril je: »Če sem vozil, je bil to predelan material iz zaporov in ne gradbeni odpadek direktno.« Vendar to ne drži, kot smo izvedeli od okoljskih inšpektorjev, »odpadkov pred odlaganjem niso predelali« .
ILOVA GORA
Tole je Lokacija na Ilovi Gori, posnetek, ki sva ga pridobili, je iz leta 2023, na fotografiji se še vidi bager, ki je zakopaval odpadke. Še vedno so na tem mestu.
LUČE
To lokacijo sva odkrili v Lučah, v neposredni bližini naselja z večjimi kmetijami, kjer se ljudje ukvarjajo z živinorejo in poljedelstvom. Pod tem nasipom so travniki in polja, kraški svet s številnimi ponikalnicami, ki se stekajo v reko Krko.
Z ortofoto posnetka iz leta 2021 se vidi, da je na tem območju še rasel gozd. Drevesa so posekali in v globel nasuli odpadke iz Dobrunj, kar nama je potrdil šofer, ki je vozil na lokacijo v Luče.
Zakopani odpadki predstavljajo grožnjo za javno zdravje je neizprosna zdravnica Kliničnega centra Ljubljana, dr. Metoda Dodič Fikfak: »Nevarne odpadke je potrebno takoj odstraniti in jih odložiti na za to predvidena odlagališča, kjer se ne goji ničesar. Nikelj, cink, baker, PAH so elementi, ki ne izginejo. V tleh ostanejo desetletja in pomenijo tveganje tudi, če se zemljina čez čas uporabi za kmetijske površine. Zato je nujno, da se tak material odstrani in odloži na posebej označenih odlagališčih nevarnih odpadkov. Če takšno zemljino kar odložiš, nanjo pozabiš in potem tam potekajo običajne kmetijske dejavnosti, je to lahko izjemno nevarno. Če bi kdo na takšni zemlji želel gojiti ekološko zelenjavo, bi bil to velik problem – rastline absorbirajo kovine in te ostanejo v pridelkih.«
dr. Metoda Dodič Fikfak
V občini Grosuplje sva poleg odlagališča na Polici odkrili še tri nelegalne lokacije z odpadki. Nelegalne deponije so na območju krajinskega parka, ki je bogato s podzemnimi vodami, ki se stekajo v reko Krko. Zraven odlagališč, ki so danes že posejana s travo in v ničemer ne spominjajo na deponije gradbenih odpadkov, smo naleteli tudi na požeta žitna polja in njive za pridelavo poljščin.
Ker Agencija za okolje na njih ni opravila vzorčenja zemljine, ni znano, ali so tam odloženi tudi nevarni odpadki. Zaradi zdravstvenega in okoljskega tveganja so domačini po našem večtedenskem razkrivanju na Občino Grosuplje naslovili zahtevo, da nemudoma ukrepa tako, da: »zahteva meritve in sondiranja, pri komunalnem podjetju naroči tedensko vzorčenje vode zaradi možnih nevarnih snovi, za vse štiri lokacije vloži prijave na pristojne inšpekcije ter kazenske ovadbe proti povzročiteljem in lastnikom zemljišč, označi območja kot nevarna za zdravje ljudi, živali in okolja, pozove kmete, naj do razjasnitve stanja prenehajo uporabljati kmetijske površine v bližini odlagališč.«
Seja je bila že sklicana:
Župan Grosupljega je za Preiskovalno.si obljubil, da bodo ukrepali in zaščitili zdravje ljudi. Krajani so začeli zbirati tudi podpise za peticijo.
Tudi prebivalci Kukmake po našem razkritju zahtevajo izkop, odstranitev, sanacijo in prevzem odgovornosti vseh vpletenih. »Odpadki morajo stran. Odgovorni morajo prevzeti odgovornost. V naselju bomo naredili vse, da bodo krivci odgovarjali.« Povezujejo se tudi s krajani preostalih razkritih lokacij. Do zdaj sva jih sami odkrili 14.
Uradni odgovori o preostalih lokacijah so skopi in zaviti v GDPR zaradi zasebnih lastnikov kmetijskih zemljišč, ki so gradbincem na svoji zemlji dovolili nezakonito odlaganje. Po naših zanesljivih informacijah je večina lastnikov v zameno za denar pristale na to, da se je na njihova (kmetijska) zemljišča zakopalo odpadke. Ali so vedeli, da so med temi odpadki tudi nevarni, pa ni jasno.
MOLK
Inšpektorat za okolje je na podlagi podatkov o zgodovini voženj tovornih vozil, ki so prevažala zemeljski izkop z gradbišča današnjega zapora Dobrunje, ugotovil, »da odpadki niso bili odpeljani k pooblaščenemu prevzemniku, kot je bilo navedeno v evidenčnih listih, temveč so bili odlagani na različnih lokacijah po Sloveniji. Identificiranih je bilo 32-34 lokacij, kamor so se vozila večkrat vračala z gradbišča, kar kaže na sum nezakonitega odlaganja zemeljskega izkopa.«
V okviru inšpekcijskih postopkov je bilo do zdaj preiskanih in uradno potrjenih šest lokacij z nezakonito odloženim materialom iz gradbene jame v Dobrunjah. Ostalih lokacij inšpekcija še ni pregledala. Dodali so, da »postopki za preostale lokacije še potekajo, zato podrobnejših informacij trenutno ni mogoče razkriti,« so odgovorili na inšpektoratu za okolje, kjer so v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi izdali štiri inšpekcijske odločbe. Prva se po naših informacijah nanaša na podizvajalca in prevoznika Roka Remca, ki je na svojih zemljiščih kopičil odpadke. Ostale se nanašajo na odločbe, ki nalagajo odvoz odpadkov.
Imen fizičnih oseb, ki so vpletena v okoljski kriminal, nam inšpektorji zaradi varstva osebnih podatkov (!) ne razkrivajo. Čeprav gre pri tem za javni interes! Znano je, da sta večino odvozov opravila Anton Grandovec in Rok Remec iz podjetja Odpadne surovine. Gre za v medijih večkrat izpostavljena kršitelja tudi s področja okoljske zakonodaje. Anton Grandovec zanika, da bi odpadke nezakonito odvažal na divja odlagališča, čeprav so bili prav njegovi tovornjaki opremljeni z GPS sledilniki, analize teh pa so potrdile prevoze na območja, kjer se gradbenih odpadkov ne bi smelo zakonito odlagati. Rok Remec pa nam je sam priznal, da je odvažal odpadke na dve lokaciji, vendar pa da je »v postopku sanacije teh odlagališč«.
Ministrica za kmetijstvo je za naš portal dejala, da je odlaganje odpadkov na kmetijska zemljišča nedopustno in nas usmerila na pristojna ministrstva.
Minister za okolje je še dva meseca pred izdajo uporabnega dovoljenja za zapor nanizal več zadržkov, med drugim je od investitorja, ministrstva za pravosodje, zahteval analizo izkopanega materiala in dokaze, da so bili odpeljani gradbeni odpadki nenevarni ter kam so bili odpeljani.
Izsek iz Zapisnika o tehničnem pregledu objekta zapora Dobrunje, 28. 8. 2025
Kljub ugotovljenim dejstvom in analizi vzorcev Agencije za okolje, ki je pokazala, da gre najmanj v dveh primerih za nevarne odpadke, so čez dva meseca izjavili, »da so bila vsa odstopanja ustrezno popravljena ali pojasnjena. Nepravilnosti, za katere je bil odgovoren investitor, so bile odpravljene.« A slednje ne drži, kot razkrijemo v nadaljevanju, saj sta policija in tožilstvo že začela preiskavo, na okoljskem inšpektoratu pa so nam povedali, da zaradi prirejanja evidenčnih listov teče 19 inšpekcijskih postopkov.
10. 11. 2025 CENA RAZKRITJA : POLICIJA
Tega dne smo raziskovali lokacije v bližini doma enega od prevoznikov odpadkov. Samo štiri minute po snemanju lokacije z odvrženimi odpadki sredi mesta, je novinarkinemu možu zazvonil telefon.
Ura: 12.08
Neznani glas na drugi strani je dejal: »Dve gospodični snemata moja zemljišča. Prišel bom poračunat.«
Nekdo je prek registrske tablice pridobil osebne podatke. Zlorabo smo prijavili policiji, zato so speljali notranji postopek in nas višji policist Aleš Štromajer, kot smo napisali na začetku, »vabi, da razjasnimo zadeve,« da odkrijejo policista, ki je nezakonito pogledal v osebne podatke. Telefonski klici z opozorili kot, »prenehajta drezati, sicer bo ropotalo, se ne bo dobro končalo,« so se nadaljevali tudi v prihodnjih dneh. Nazadnje je poklical celo nekdo z južnjaškim naglasom in svarilom, naj prenehava poročati.
POLITIČNA ODGOVORNOST IN VPLIVNO GOSPODARSKO OMREŽJE
12. 11. 2025
Ministrstvo za naravne vire in prostor je tega dne na hitro izdalo uporabno dovoljenje za zapor. Napovedali so, da bodo zapornike vanj preselili januarja 2026. Vsak dan namreč pride nova tožba zaradi prezasedenosti slovenskih zaporov. Pri tem pa niso izbirali sredstev. Razkrivamo namreč ponarejeno dokumentacijo, s katero so bili seznanjeni trije ministri. Minister za pravosodje, minister za okolje in minister za naravne vire.
Izdano uporabo dovoljenje
ZAKONITOST LISTIN ZA IZDAJO UPORABNEGA DOVOLJENJA
Na Preiskovalno.si smo se za preverjanje zakonitosti listin obrnili na gradbeno in okoljevarstveno stroko. Nevladni organizaciji ROVO smo posredovali nekaj domnevno ponarejenih dokumentov, da bi jih preučili in potrdili naše hipoteze. Ugotovili so, da »je bilo ravnanje z gradbenimi odpadki sistemsko nepravilno in namenoma prikrito, da so listine nepopolne in zavajajoče, ker manjkajo ključni podatki, kot so prevoznik, natančna lokacija odlaganja in vrsta odpadka, kar onemogoča sledljivost odpadkov. Da so lokacije fiktivne in odpadki odloženi brez dovoljenj Agencije za okolje in okoljevarstvenega dovoljenja.« To pomeni, da »listine prikrivajo dejansko stanje. To je več kot okoljski kriminal!«
Takoj, ko smo o tem začeli postavljati neprijetna vprašanja, so na ministrstvu za pravosodje in okolje uspeli urediti vso dokumentacijo za nazaj in izdati uporabno dovoljenje. Čeprav so nam hkrati potrdili tudi to, da so bile že januarja s strani Agencije republike Slovenije za okolje zoper posameznike vložene kazenske ovadbe. Kot smo izvedeli gre za podizvajalca, ki je vozil odpadke in zoper javne uslužbence. Državne institucije pa so potrdile vsa naša razkritja.
STRAŠLJIV MEDIJSKI MOLK
Ne samo gospodarsko-politično omrežje, v tej zgodbi igrajo ključno vlogo tudi mediji, ki so v lasti gradbincev, ki so onesnažili naravo in s tem sami zaslužili milijone.
Podjetje CGP, eno od treh podjetij, ki je dobilo posel izgradnje zapora, je v lasti zakoncev Južna. Niso samo močan igralec v gradbeništvu, kjer se obračajo državni milijoni. Lastnik podjetja CGP, Dari Južna, je tudi največji zasebni delničar državne energetske družbe Petrol, ki je pomemben oglaševalec v medijih. Posle v Petrolu ima tudi minister za gospodarstvo. Po nedavni raziskavi časopisa Finance sta se zakonca Južna letos zavihtela na prvo mesto lestvice najbogatejših Slovencev s 511 milijoni evrov premoženja. Prek dveh holdingov Vizija imata v lasti gradbeno podjetje CGP, Tiskarno Novo mesto, linijo spodnjega perila Lisca, podjetji VGP Novo mesto in Hidrotehnik, ki je bil eden glavnih izvajalcev sanaciji po katastrofalnih poplavah leta 2023.
To so prihodki CGP Darija Južne iz javnih sredstev v zadnjih 10 letih. Obseg poslovanja z državo v gradbenih poslih se Južni zadnja leta povečuje.
ERAR
ERAR.SI
Najbogatejša slovenska zakonca Vesna in Dari Južna se te dni takole smejita z naslovnic časopisov in ekranov vseh domačih medijev. Dobesedno vseh.
Ti ne odpirajo ključnega vprašanja: kako je lahko izginilo več deset tisoč kubikov nepredelanih gradbenih odpadkov in zakaj za to nihče ne odgovarja? Zakonca imata namreč pomemben delež v največjem medijskem konglomeratu v državi. Preko podjetja Strešnik, d. o. o., sta lastnika več kot 30 % družbe Salomon, ki pod seboj združuje tiskane medije (med njimi večje: Svet24, Večer, Primorske novice), spletne portale, lokalne medije, več radiev z dosegom 1 milijon poslušalcev in dve televiziji.
Drugo podjetje, ki je gradilo, je podjetje Kolektor Stojana Petriča, ki obvladuje najpomembnejši tiskani medij v državi, časnik Delo. Vstopa tudi v posle z državnim orožarskim holdignom, ki ga je ustanovila vlada.
Družba Delo mediji je s Slovenskim državnim holdingom, ki je krovni upravljalec naložb države, organizirala konferenco z naslovom Vloga industrije in kritične infrastrukture pri krepitvi civilne in državne odpornosti in napovedala vstop v obrambno industrijo. Posnetek zaslona časnika Delo/Jože Suhadolnik
Mediji so le bežno omenili, zgodbo z odpadki, pri tem ko so slavnostno napovedali odprtje novega zapora. Piar člankov je bilo mnogo, hvale na račun odprtja zapora veliko več kot tistih, ki bi napisali, da gre za politično-gospodarsko sprego na račun zdravja ljudi.
ZAPOR
Novi luksuzni zapor Dobrunje se danes razprostira na skoraj 5 ha velikem zemljišču, kar ustreza sedmim nogometnim igriščem standardne velikosti. Pri izkopu gradbene jame za objekt zapora se je skrivalo več kot 38.000 kubičnih metrov odpadkov.
Odpadki iz gradbene jame so vsebovali:
- 19.800 m³ zemlje in kamenja (nenevarni odpadek, ki se je vgrajeval nazaj),
- 10.800 m³ različnih gradbenih odpadkov (beton, opeka, plastika, železo, jeklo, les, bitumen) – v tem primeru gre za mešane odpadke, ki so morali biti predelani in so se delno tudi vgrajevali nazaj,
- 3.841 m³ onesnažene zemljine, polne ogljikovodikov, PAH; mineralnih olj, težkih kovin in katrana (nevarni odpadki). 10 % NEVARNIH ODPADKOV ZA JAVNO ZDRAVJE.
Vir: Poročilo o vplivih na okolje
Na območju zapora je bilo desetletja prej smetišče, ki so ga vrsto let zasipavali z gradbenimi, gospodinjskimi, industrijskimi, medicinskimi in drugimi odpadki. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili in so bili napisani na Agenciji za okolje sledi, da je zemljina v gradbeni jami onesnažena z onesnaževali, ki so dokazano rakotvorna, mutagena in ekotoksična. Zaradi alarmantnega odkritja so na Agenciji za okolje najprej gradnji zapora prižgali rdečo luč.
Zakaj? Odpadki so se na območju današnjega zapora desetletja odlagali v globino 9-12 metrov, vzorčenje pa so opravili na globini največ do 1,5 metra in samo v enem primeru do globine 5 metrov!
V pol leta se je zgodil preobrat, Agencija za okolje je omilila svoje mnenje in pristala na gradnjo. Vprašanje, ali so bili po sredi politični pritiski, so na agenciji zanikali. Oktobra 2022 je bil položen temeljni kamen za zapor Dobrunje. Fotografom se je takole nastavil celoten politični vrh.
Ljubljanski župan Zoran JAanković, nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je kmalu odstopila, generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) mag. Bojan Majcen/ GOV.SI
Z novim letom je predvidena vselitev 388 zapornikov, s čimer se bo rešila dolgoletna prostorska stiska obstoječega zapora v Ljubljani, samo tri mesece pred volitvami. To bo eden večjih uspehov aktualne vlade, ki ima v javnosti zaradi neučinkovitosti in postopkov zoper predsednika vlade pred protikorupcijsko komisijo in na tožilstvu slabo podobo.
Ostali pa so nevidni odpadki, skriti pod zelenimi nasipi in medijskim molkom. Niso izginili.
JAVNI INTERES: ODSTRANITEV ODPADKOV IN ODGOVORNOST VPLETENIH
»Tožilstvo potrjuje prejem kazenske ovadbe povezane z ravnanjem z gradbenimi odpadki. Drugih informacij pa zaradi interesa predkazenskega postopka in varstva osebnih podatkov ne moremo posredovati,« so nam odgovorili na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Policija je zaradi okoljskega kriminala zaslišala prevoznika Antona Grandovca, to pa je tudi vse. Tudi na okoljski inšpekciji so zaradi ponareditve listin vložili več ovadb. Postopki tečejo že skoraj leto dni, do zdaj še niso obrodili sadov.
Javnost pričakuje več: razkritje akterjev, odstranitev odpadkov in vzpostavitev odgovornosti tam, kjer je bila ta sistematično izigrana. Namesto visokih standardov transparentnosti, ki jih je ob izvolitvi zagotavljala aktualna vlada, so v ospredje stopili mehanizmi zatajevanja, da je okoljski kriminal dve leti potekal brez nadzora.
Odlaganje zemlje in gradbenega materiala v naravo ni nedolžna napaka ali prekršek. Je okoljski kriminal. Porušenje biotske raznovrstnosti v naravi je ena najtežjih oblik okoljske degradacije, ki jo zakon obravnava enako resno kot industrijsko onesnaženje. Po Kazenskem zakoniku (332. člen, KZ-1) pa se vsako ravnanje, ko nekdo z odpadki ali emisijami spravi v nevarnost zdravje ljudi ali naravo, kaznuje z denarno kaznijo in zaporom do 12 let.
ODPADKI SO BIZNIS, SLOVENIJA PA DEL BALKANSKE POTI
Pri razkrivanju odpadkov iz zapora Dobrunje smo prejeli veliko informacij o odpadkih, ki so nezakonito odloženi po vsej državi, pa niso samo z območja zapora Dobrunje. Velika deponija je pri Logatcu. Na jamarski zvezi so nam povedali, da je vsaka tretja kraška jama polna smeti. Europol je v posebni operaciji leta 2022 ujel okoljske kriminalce, ki so iz Italije odpeljali 1700 ton odpadkov, končali pa so na Hrvaškem, Madžarskem in tudi pri nas v Divači. Skozi Slovenijo iz zahodne Evrope poteka tako imenovana balkanska pot odpadkov. Gre za enega najbolj donosnih poslov. Tako je leta 2020 v Sloveniji ostalo več tisoč jumbo vreč z mleto gumo, ki so po poročanju medijev v državo prišče iz Italije, namenjene pa naj bi bile v Srbijo.
Med preiskavo se je pokazalo, da nezakonito odlaganje v naravni ni zgolj slovenski problem. Ilegalne poti raznoraznih odpadkov potekajo povsod po Evropi. Mednarodni projekt The Illegal Paths of Waste razkriva primere, kjer so gradbeni odpadki nezakonito odlagajo v državah Evropske unije. Primeri iz Velike Britanije, Nemčije in Francije potrjujejo, da odpadki gradbenega, industrijskega in komunalnega izvora pogosto pristanejo v naravi brez predhodne obdelave. Takšni materiali pogosto vsebujejo toksine, težke kovine in druge nevarne snovi, ki ogrožajo podtalnico, ekosisteme in zdravje ljudi. Povsod je skupni imenovalec podoben kot v Sloveniji: neučinkovit nadzor lokalnih oblasti in inšpekcij ter organizirane mreže, ki izkoriščajo vrzeli v sistemu.
EPILOG
Zaradi medijske tišine in izdanega uporabnega dovoljenja kljub prirejeni in ponarejni dokumentaciji, ki je odgovorni niso preprečili, največja okoljevarstvena nevladna organizacija Rovo s svojimi številnimi pravniki sestavlja predlog za začasno zadržanje uporabnega dovoljenja za zapor Dobrunje do odprave nepravilnosti. Tomaž Grubelnik, oče treh otrok, ki je v Kukmaki namesto idile naletel na ekološko bombo, bo skupaj s sokrajani vložil tožbo za pravico do čistega in zdravega okolja, ki je prebivalcem kršena.
Kršitve smo s pomočjo odprtokodnih podatkov, zgodovinskih satelitskih posnetkov in orodji Google Maps, z arhivom Zemljiške knjige in E-prostora ugotovili na Preiskovalno.si. Pri tem poslu je šlo za premišljen sistem ravnanja z odpadki, v katerem je sodelovalo več akterjev iz gospodarstva, politike in medijev. Vlada je za kršitve vedela, vendar je zaradi pompoznega odprtja zapora tri mesece pred volitvami naredila vse, da nas utiša. Čeprav so vse relevantne institucije v državi naša odkritja potrdile.
Do tega trenutka še nihče ni naročil izkopa nevarnih odpadkov v neposredni bližini naselij. Varovanje zdravja ljudi pa je prvi in najpomembnejši javni interes novinarskega dela. Tišina nad zastupljeno zemljo boli, ker ni nevednost. Je izbira.
