19 inšpekcijskih postopkov zaradi gradbenih odpadkov, kazenske ovadbe zaradi ponarejanja listin in krive izpovedbe, manjkajoča in fiktivna dokumentacija o odlaganju odpadkov, pomanjkljivi dokazi s strani investitorja-Ministrstva za pravosodje o nenevarnih odpadkih, nevarne pomanjkljivosti pri elektriki, požarni varnosti in strojnih napravah v objektu – vse to razkriva vsebina Zapisnika tehničnega pregleda objekta zapora Dobrunje iz 28. avgusta.
Zaradi številnih navedenih nepravilnosti je komisija objektu prižgala rdečo luč za delovanje. Dobra dva meseca pozneje, 12. novembra, pa zapor dobi uporabno dovoljenje, čeprav ključne nezakonitosti, kot so na črno odloženi odpadki v naravi in ponarejena dokumentacija zanje, niso odpravljene!
»Določene ugotovljene pomanjkljivosti so amaterske, osnovnošolske in ne odražajo profesionalno aktivnost izvajanja gradnje in nadzora nad gradnjo na objektu. To ni dobra referenca za izvajalca,« je dokument za preiskovalno.si komentiral upokojeni gradbeni tehnik Dušan Divjak, ki je v svoji karieri sodeloval pri gradnji velikih energetskih objektov.
Amatersko. Nedopustno. Osnovnošolsko
Tehnični pregled je razkril številne manjkajoče dokumente, nevarne pomanjkljivosti pri elektriki, požarni varnosti in strojnih napravah ter neustrezno urejene dostope do opreme, zaradi česar objekt ni bil pripravljen za uporabo.
- Električne instalacije
- Manjkajo pomembni načrti in dokumentacija za transformatorsko postajo in kable.
- Strelovod (zaščita pred udarom strele) ni ustrezno izveden.
- Razdelilne omare niso pravilno označene.
- Nekateri požarni javljalniki nimajo indikatorjev.
- Ozemljitev klimatskih naprav ni zagotovljena.
- Manjka meritev kakovosti električne energije (in morebitna vgradnja dodatne opreme).
2. Požarna varnost
- Manjka del ključne dokumentacije o požarni varnosti.
- Manjkajo certifikati za požarna vrata in dokumentacija za talne premaze.
- Avtomatska drsna vrata ne delujejo pravilno v požarnem režimu.
- Na objektu ni izobešenih načrtov evakuacije in izvlečkov požarnega reda (ni pogoj za dovoljenje).
3. Strojne instalacije
- Del dokumentacije ni usklajen (npr. pri mehčalni napravi).
- Načrti ne vsebujejo jasnih poti dostopa do opreme na strehah.
- Navodila za uporabo so nepopolna – ne vsebujejo navodil za varen dostop na strehe.
4. Ugotovljene napake pri izvedbi
- V črpališču je nevaren dostop – lestve ni mogoče varno uporabljati.
- Na objektu B manjka podest in lestev za dostop v podzemni del.
- Dostopi na strehe niso urejeni: ni varovalne opreme, prehodov, niti zaščite pred padcem v globino.
- Manjkajo hojnice do prezračevalnih naprav.
- Dovodni kabli na strehi niso ustrezno zaščiteni.
- Na enem objektu manjkajo grelni kabli in toplotna izolacija na cevovodih.
- Za cisterno za gorivo manjkajo preizkusi tesnosti, dokumentacija in naprava za nadzor puščanja.

Osnovnošolsko. Amatersko. Nedopustno. To je prvi odziv gradbenega tehnika Dušana Divjaka, ki je do upokojitve kot gradbenik deloval v Jedrski elektrarni Krško, in smo ga povprašali o resnosti naštetih napak in pomanjkljivosti. »To je odraz amaterizma. Takšne pomanjkljivosti se preprosto ne bi smele pojaviti. Če izvajalec poda izjavo, da je dokumentacija popolna in skladna, nato pa komisija odkrije osnovna odstopanja – na primer manjkajočo strelovodno zaščito, manjkajoče A-teste ali druge ključne elemente – to pomeni, da stanje na terenu sploh ne ustreza načrtom. Takšne napake niso drobne nedoslednosti, temveč strokovne napake z resnimi posledicami. To so osnovnošolske napake.«
Tudi strojne instalacije razkrivajo začetniške napake, ki niso vredne profesionalnega izvajalca, dodaja. »Po FIDIC standardih, ki določajo mednarodne smernice kakovosti pri gradbenih projektih, bi morali izvajalci delovati v skladu s sistemom zagotavljanja kakovosti. V tem primeru tega ni bilo – kar je nedvoumno razvidno iz številnih odstopanj in manjkajoče dokumentacije.«
Pri vsem skupaj pogreša tudi pregled strokovnjaka, ki bi ugotovil, ali so bili upoštevani vsi ukrepi varovanja zdravja. »Kakšne so sanitarno higienske razmere v objektu. Varnostne elemente, ali se objekt lahko varno uporablja za zaposlene in zapornike, so podcenili. Nisem opazil niti uredbe, ki se nanaša na ukrepe za preprečevanje širjenja radona. To pa je rakasta rana večine projektantov.«
Ni prvi, ki je opozoril, da je objekt, kar se tiče varovanja zdravja zaposlenih in zapornikov, pod vprašajem.

Resne nepravilnosti pri ravnanju z odpadki – ključna točka pregleda
V dokumentaciji tehničnega pregleda beremo: 25. avgusta – samo tri dni pred tehnični pregledom, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOPE) še vedno prosi za dokument Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki. MOPE je za dokument zaprosil trikrat.

26. avgusta – dva dni pred tehničnim pregledom MOPE na Inšpektorat RS za okolje in energijo pošlje Poizvedbo o odprtih inšpekcijsklh postopkih vezanih na ravnanje z odpadki.

Z Inšpektorata odgovorijo, da poteka še »19 inšpekcijskih postopkov in več kazenskih ovadb« zaradi nezakonitega ravnanja z gradbenimi odpadki.
(Opomba preiskovalno.si: zaradi ponareditve poslovne listine in zaradi krive izpovedbe je policija že zaslišala prevoznika Antona Grandovca, kar nam je potrdil sam.)
Inšpektorji izpostavijo, da je večina evidenčnih listov predmet inšpekcijskih postopkov. Inšpektorji so ugotovili, da količine in vrste odpadkov v okolju ne ustrezajo zapisom v evidenčnih listih.
Izpostavijo konkretno goljufijo: Po evidenčnih listih in izjavah udeležencev naj bi bilo na zemljišče v Dolenjem Logatcu, kamor je odvažalo podjetje Odpadne surovine (prej Rematom) pripeljanih več kot 130.000 ton oziroma preko 100.000 m³ izkopa iz gradnje zapora.

Inšpekcijski nadzor je pokazal, da bi takšna količina morala ustvariti ali 50 metrov visok nasip na površini platoja 2500 m², ali 10 metrov debel nanos po celotni parceli 9.931 m²!
Po dostopnih odprtokodnih podatkih gre za tole območje industrijske cone v Logatcu (označeno z rdečo), namenjene gospodarski dejavnosti.


Kot so zapisali, na terenu v Dolenjem Logatcu inšpektorji niso odkrili nobenega zemeljskega izkopa. Pod dokument se je podpisala glavna inšpektorica.

Ugotovitve inšpektorjev so še pred izvedbo tehničnega pregleda pokazale, da gre v primeru Dobrunj za celovit sistemski razpad nadzora nad ravnanjem z odpadki, za sistematično prikrivanje in nepravilnosti pri ravnanju z odpadki ter sum ponarejanja dokumentacije.
MOPE najprej zavrne uporabno dovoljenje
MOPE je na podlagi prejetih dokumentov ugotovil obsežne pomanjkljivosti in pomanjkanje dokazov v zvezi z odlaganjem gradbenih odpadkov. Zaradi nepravilnosti pri odlaganju gradbenih odpadkov je na tehničnem pregledu zadržal izdajo uporabnega dovoljenja.

Od investitorja, ministrstva za pravosodje, je zahteval dokaze o »izdelavi dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, ki je nastal med gradbenimi deli na gradbišču, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.«
Prav tako je uporabno dovoljenje zavrnil, ker ni bilo dokazov, da so bile opravljene analize izkopanega materiala, kot jih zahteva zakon.
»Glede na navedene količine nastalih zemeljskih izkopov je presežen prag (30.000 m3), zemljine pa so glede na predhodne analize izkazovale onesnaženost z nevarnimi snovmi in odpadki, zato je investitor zavezan za izdelavo analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.«
MOPE ni imel dokazov, da so odpeljani izkopi nenevarni odpadki. To pa je bilo ključno pri zadržkih za izdajo uporabnega dovoljenja. Takole piše v zapisniku tehničnega prevzema: »Iz poročila in izpisa ni razvidno, kako je investitor izpolnil zahtevo iz točke 2.1 izreka gradbenega dovoljenja, da mora investitor določiti nadzornika zemeljskih del, ki bo ves čas prisoten pri izvajanju del in bo pozoren na pojav točkovnih onesnaženj, saj v poročilih in izpisih niso evidenčni listi o oddanih odpadkih, ki so bili glede na analize prisotni na lokaciji gradnje. Investitor mora pojasniti kako je ravnal s temi odpadki, kam so biti odpeljani, predložiti ustrezne evidenčne liste in dopolniti poročilo.«

Poročilo investitorja je označil za nepopolno in neskladno z dejanskim stanjem tudi pri navajanju vrste odpadkov. Investitor je navedel samo 4 vrste odpadkov, čeprav je bilo v sistemu evidentiranih več vrst. Ugotovljeno je bilo, »da je pri izkopu nastalo veliko več gradbenih odpadkov, kot je navedenih v poročilu, saj je bilo od časa izdaje gradbenega dovoljenja izdanih veliko več evidenčnih listov, kot jih je popisanih v poročilu.«
MOPE je ugotovil, da so vsi evidenčni listi, kjer je kot pošiljatelj odpadkov naveden izvajalec in ne investitor, napačno izpolnjeni in ne veljajo kot dokaz zakonitega ravnanja z odpadki. MOPE zapiše, da »mora investitor ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov pridobiti od prevzemnika odpadkov izpolnjen evidenčni list in voditi evidenco o vrstah in količinah nastalih gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ali pa mora za to pooblastiti enega od izvajalcev del oz. investitor za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolni evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. S pooblastilom investitor na izvajalca prenese le nalogo oddajanja odpadkov, medtem ko je pošiljatelj oz. povzročitelj odpadkov še vedno investitor.«
MOPE je ugotovil, da se v evidenčnih listih pojavlja prevoznik, ki je bil v času prevoza že izbrisan iz registra podjetnikov. Podjetje REMATOM je na treh EL označeno kot prevoznik, čeprav je bilo izbrisano 24. 1. 2023, prav tako nima statusa prevoznika odpadkov. EL z omenjenim podjetjem pa so datirani 10. 9. 2024.

Nekateri prejemniki odpadkov so delali tudi brez ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja. Na več EL je naveden prevzemnik odpadkov DOLINŠEK TRANSPORT, gradbena mehanizacija, d. o. o., ki ima dovoljenje samo za mobilne naprave, teh pa na gradbišču (po gradbenem dovoljenju) ni dovoljeno uporabljati. Enako neskladje je pri podjetju NG NIZKE GRADNJE KLADNIK.

V dokumentu tudi konkretno navajajo 19 inšpekcijskih postopkov in popišejo, kateri evidenčni listi so sporni in tudi za katere je bila vložena kazenska ovadba.

MOPE je opozoril tudi, da ni ni prejel načrta gospodarjenja z odpadki. Kljub ponovljenim pozivom investitor ni predložil ključnega dokumenta, ki bi moral izkazati: predvidene količine in vrste odpadkov, predvideno ravnanje, odgovorne osebe.
Zato MOPE ni mogel potrditi, da je bil objekt zgrajen skladno z okoljsko zakonodajo — kar je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.
»Alarmi bi morali zazvoniti že mnogo prej. Gre za javni denar!«
Gradbenik Dušan Divjak, ki je iz radovednosti spremljal gradnjo zapora, je povedal: »Gre za arhitekturno zahteven in za izvajalca prestižen objekt. Prav zato bi morale biti napake izključene že v osnovi. Ko se pojavijo takšna odstopanja, kot izhaja iz dokumentov, se človek ne more izogniti vprašanju, kaj se je dogajalo z nadzorniki, ki so to dopustili. In kaj z nadzornimi institucijami, ki bi morale pravočasno zaznati nepravilnosti. Če nekdo 200 metrov stran na njivo vozi odpadke, res potrebujemo deset prijav, da se sproži nadzor? Alarmi bi morali zazvoniti že mnogo prej — zlasti, ko je bilo mogoče zaznati, da podizvajalec deluje s slabim odnosom do korektnega, odgovornega in družbeno neškodljivega izvajanja del. Nedopustno je, da nadzorniki s tako ravnodušnostjo spregledajo odklone. Gre za javni denar, zato bi morali vsi izvajalci dosledno spoštovati in uresničevati vse zahteve, ki preprečujejo kazniva dejanja.«
Pri projektu se mu zdi nenavadno, da se nihče ni resno poglobil v finančne posledice nepravilnosti. »Izvajalec ima z naročnikom sklenjeno pogodbo za določene količine zemeljskih del. Izkopi ustvarijo bruto količino materiala, ki ga je treba skladno z zakonodajo analizirati, ustrezno skladiščiti, zaščititi in šele nato vgraditi, predelati ali odpeljati. Če obstaja možnost kontaminacije, so redne analize obvezne. Teh analiz pa ni — kar bi moralo biti prva in najresnejša ugotovitev ministrstva. Brez njih tvegaš, da že v prvem koraku storiš kaznivo dejanje, saj lahko nevarnost zajema celotno količino izkopa.
Izvajalec in nadzorni inženir bi morala po njegovem zagotoviti natančno vodenje evidenc in redno poročanje v sistem IS-Odpadki. Namesto tega so podatki nepopolni, neskladni ali sploh manjkajoči, kar pomeni, da ni mogoče slediti, koliko odpadkov je bilo dejansko odpeljanih in kam.
»Iz popisa del je razvidna pričakovana količina izkopanega materiala. A poročilo, ki ga je investitor prejel, prikazuje manj odpadkov, kot jih je bilo plačanih. To odpira sum plačevanja fiktivnih količin. Primerjava med obračunskimi listi in evidenčnimi listi bi to lahko razkrila, vendar je ni nihče opravil. Manjkajoči podatki omogočajo nelegalno ravnanje z odpadki, investitor pa s priznavanjem takšnih količin v obračunu dejansko nagrajuje kršitve zakonodaje. Če investitor ne preveri skladnosti med plačanim in dokumentiranim, s tem potrdi in financira nezakonita ravnanja.«
Tehnični pregled je »kriminalka«
Divjak še meni, da so podizvajalci ravnali po svoje, ker ni bil vzpostavljen sistem sledljivosti. Odgovornost pa kljub temu ostaja na glavnem izvajalcu. »Konzorcij Kolektor–CGP je kot glavni izvajalec odgovoren dvakrat: ker ni izvajal del skladno z načrtom ravnanja z odpadki, ker je odstopanja dopustil in s tem kršil zakonodajo. Sokriv je tudi nadzorni inženir, ki bi moral vse nepravilnosti zaznati in ukrepati. To je njegova zakonska in strokovna dolžnost.«
Govorili smo še z več gradbenimi inženirji, vendar pa si zaradi povezav z gradbinci in odvisnosti od državnih projektov ne upajo javno spregovoriti. So pa dokument označili za »kriminalko«.
Dokument smo posredovali tudi Inženirski zbornici Slovenije, ki po zakonu zagotavlja strokovnost in varuje javni interes na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb, vendar pa so nam odgovorili: »Zbornica ni v nobeni fazi projekta sodelovala s katerim koli od udeležencev pri gradnji zapora Dobrunje. Tudi investitorjem ne. Posledično o tem nimamo informacij in tudi tehničnega pregleda ne moremo komentirati.«
Kdo je bil v komisiji za tehnični pregled in kdo je manjkal?
V dokumentu, ki smo ga pridobili šele po ZDIJZ, kar je trajalo od 10. novembra, so vsa imena vpletenih počrnili. V dokumentu piše, da se je komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Ministrstva za naravne vire, Ministrstva za okolje, Ministrstva za pravosodje, izvedenci elektro stroke, požarne varnosti in strojne stroke, sestala ob 9. uri na lokaciji novega objekta.

Manjkali so so naslednji člani komisije:

To, da se člani komisije niso udeležili tehničnega pregleda, naši sogovorniki označujejo kot neodgovorno. Komisija za tehnični pregled je investitorju postavila rok za odpravo pomanjkljivosti v 2 mesecih.

Znani modus operandi ustvarja dvom v delovanje pravne države
Ali se navedene anomalije glede na razsežnosti okoljske problematike sploh da odpraviti v takem obdobju, če jih niso prej uspeli v pol leta od zaključka gradnje?
Dušan Divjak pove: »Lestve, požarni red, osvetlitev – vse, kar je neposredno povezano z varno uporabo objekta – je mogoče razmeroma hitro odpraviti. Povsem druga zgodba pa so dokazi o ravnanju z odpadki in ukrepi varovanja okolja. Ti sicer ne vplivajo na varnost objekta, a odpirajo resno vprašanje zakonitosti. Dokler investitor ne predloži natančne in preverljive dokumentacije o tem, kam so bili odpadki dejansko odloženi, ostaja sum, da je šlo za črno odlaganje in s tem tudi za fiktivno obračunavanje del. Po domače: za porabo javnega denarja. Nekdo je prejel plačilo za ravnanje z odpadki, za katerega ne obstaja noben dokaz, da je bilo izvedeno skladno z okoljevarstveno zakonodajo. Čeprav to ne vpliva neposredno na varnost objekta, gre za družbeno izjemno škodljiv pojav. Ustvarja dvom v delovanje pravne države in razkriva že znani modus operandi v gradbenih poslih z državo – ter neodgovorno ravnanje javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki takšna odstopanja dopuščajo.«
Neodgovornost do javnega denarja, odsotnost nadzora in sistem, ki nagrajuje nepravilnosti namesto zakonitosti, je znan vzorec državnih gradbenih projektov. Ta se je še enkrat potrdil v primeru izgradnje 90 milijonov vrednega zapora Dobrunje. Vlada, ki je bila z nepravilnostmi, kot smo dokazali v člankih Dosje Dobrunje, ves čas seznanjena, s svojim neukrepanjem daje legitimnost okoljskemu kriminalu in znanim kršiteljem zakonodaje, ki jih plačuje iz proračunske blagajne.
Dokler bo država mižala pred kršitvami gradbincem in jih nagrajevala z javnim denarjem, bomo posledice – tako zdravstvene kot finančne – nosili državljani.
Sprašujemo se: Kdo, razen redkih izjem, v tej državi sploh še ščiti javni interes?
***********
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija

Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.


