Preiskovalno.si je presečišče različnih mnenj, pogledov in idej – tudi tistih, ki so v večinskih medijih in političnem prostoru pogosto spregledani ali potisnjeni na rob. Verjamemo, da demokratična razprava ne more temeljiti zgolj na ponavljanju istih glasov, temveč zahteva odprt prostor za soočenje različnih stališč, tudi takšnih, ki odstopajo od prevladujočih političnih in ideoloških tokov. Objavljamo intervju z Zmagom Jelinčičem Plemenitim, prvakom stranke SNS.
Nekatere zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da bi se Slovenska nacionalna stranka po štirih letih ponovno lahko prebila čez parlamentarni prag. Kaj lahko volivci v primeru vaše izvolitve konkretno pričakujejo od vas in od SNS – česa v prejšnjih mandatih niste uresničili, zdaj pa obljubljate, da boste?
Slovenska nacionalna stranka se bo zagotovo vrnila v državni zbor. Takoj po vstopu bomo vložili tri zakonske predloge: zakon, ki bo onemogočil volilno pravico tujim delavcem, zaposlenim pri nas; zakon, ki bo vnaprej ukinil združevanje družin tujih delavcev in razveljavil že izdana dovoljenja; ter zakon, ki bo striktno zahteval znanje slovenskega jezika po stopnjah, glede na opravljano delo.
To je za začetek. Nato sledijo uvedba pavšalne obdavčitve, kjer je to mogoče, znižanje davkov ter prosta odločitev za delo ob nedeljah, tako za trgovine kot za gostinske obrate. Toliko za začetek.
Seveda pa takoj izgon vseh migrantov in popolna prepoved vstopa novih.
V kateri koaliciji v primeru izvolitve se SNS po volitvah vidi – kot podpornica oziroma kot protestna opozicija?
Najprej počakajmo na izid volitev, potem bomo govorili dalje. V primeru izvolitve gre pa SNS v vlado. Ne nameravamo samo konstruktivno sodelovati in opozarjati, ampak tvorno delati, da popravimo grozljivo stanje, v katerem je država in slovenski narod.
Leta 2020 ste recimo podprli Janševo vlado – kaj je SNS konkretno dobila v zameno za politično podporo?
Tistega leta smo podprli Janševo vlado, enako in iz istega razloga, kot smo pred tem podprli Šarčevo vlado. V obeh primerih bi se v nasprotnem primeru zgodila blokada delovanja države: financiranje bi šlo po dvanajstinah, vsi projekti bi zastali, šole, zdravstvene ustanove in podobno – vse bi dihalo na škrge. Interes naše stranke je dobrobit domovine, ne glede na politično usmeritev vlade. Zavezani smo Slovencem in naši državi.
Se je v zadnjih štirih letih vaša stranka kadrovsko okrepila ali je stranka enega človeka?
V vsaki stranki je na vrhu en vodja. Povsod po svetu je tako. Širši nabor kadrov se pokaže, če oziroma ko stranka vstopi v vlado. Takrat so pomembni dobri kadri in Slovenska nacionalna stranka jih ima. Še posebej v zadnjega pol leta se nam je pridružilo veliko visoko izobraženih posameznikov, ki so zaradi nezadovoljstva tako z levo kot z desno politično usmeritvijo izbrali našo stranko, ki nikoli ni stopila ne na eno ne na drugo stran, temveč je vedno zagovarjala dobre in smiselne predloge in rešitve v korist Slovenije in Slovencev.
Kdo so danes trije kadri SNS, ki bi brez vaše avtoritete samostojno vodili poslansko skupino?
Kdo bi lahko vodil poslansko skupino, je odvisno od tega, kdo bo izvoljen. Izvoljivost v Sloveniji je loterija. V začetku samostojne Slovenije smo imeli volilni sistem, po katerem je vsaka politična stranka za celo državo predložila volilno listo. Nato je v parlament vstopil prvi z liste, drugi z najvišjim odstotkom glasov, nato tretji z liste, četrti tisti z drugim najvišjim odstotkom glasov in tako naprej, dokler stranka ni zapolnila svojih mandatov.
Na ta način je v parlament prišla vsaj polovica najkvalitetnejših kadrov. To ni bilo pogodu ne levim ne desnim, zato so se družno dogovorili za to loterijsko varianto, kot jo imamo zdaj, z utemeljitvijo, da mora imeti vsaka vas možnost predlagati svojega lokalnega človeka. Danes je intelektualni nivo parlamenta na dnu.
Stranka Resni.ca kaže rast podpore in nagovarja podoben del volilnega telesa kot SNS. Ali je prihodnost slovenske desnice po vašem mnenju v povezovanju ali v ostrem razlikovanju?
S to stranko se ne ukvarjam, saj pri nas nimamo ljudi, ki so prepričani, da je Zemlja ravna, in cele vrste podobnih nebuloz. Prav tako smo najostreje proti uporabi heroina, kokaina in podobnih »dobrot« (bi rekla Tinca), še bolj pa proti trgovcem z drogami.
Ali bi kot poslanec podprli dvig minimalne plače, izplačilo božičnice?
Pri nas velja načelo: kdor dela dobro, naj dobi več. Socialistične uravnilovke so nam tuje. Denar naj dobi tisti, ki ga je zaslužil z dobrim in poštenim delom, ne pa da se deli vsem po vrsti. Božičnica seveda, vendar ne iz žepov lastnikov podjetij, firm in delavnic, temveč iz državne blagajne. Sicer pa je ta božičnica zgolj vlečenje ljudi za nos, kar Golob obvlada. Ustavna presoja bo to zagotovo ustavila, saj gre za zakonsko določeno krajo osebnega denarja. Naj Golob namesto Ukrajini, Palestini in Kladuši da denar Slovencem, ki jih ogromno živi na robu.
Nekaj let ste že aktivni upokojenec. Pokojnine v Sloveniji zaostajajo za rastjo plač in življenjskih stroškov, številni upokojenci pa kljub desetletjem dela živijo na robu revščine. Kako boste kot poslanec zagotovili redno in pravično usklajevanje pokojnin ter dostojno plačilo za minulo delo – in katere konkretne spremembe zakonodaje bi pri tem podprli ali predlagali?
Takoj bomo zahtevali prekinitev stomilijonskih donacij Bruslju za bruseljsko in ukrajinsko bogatenje, za financiranje Hamasa. Ukiniti je treba socialne jasli in napajališča za tujce in domače lenuhe, prevetriti vse nepotrebne in »prijateljske« nevladne organizacije, pa bo denarja za usklajevanje pokojnin že s temi ukrepi dovolj. Vendar s temi posegi še nismo zaključili – še več jih bo.
Je dolgotrajna oskrba po vašem mnenju nevzdržen eksperiment in zgrešen poskus socialne politike – ali nujna socialna pravica, ki jo je treba temeljito popraviti? In kaj bi vi konkretno spremenili?
Trenutni koncept dolgotrajne oskrbe je fantazijska zgodba sedanje vlade in zgolj olupek brez vsebine. To dokazuje dejstvo, da praktično nihče ne ve, koliko denarja je že zbranega za to oskrbo, ali ga sploh je kaj in kam je izginil. Prvo, kar bo treba spremeniti, je takojšnja odpustitev vseh, ki so pripravljali sedanji koncept.
Kako ocenjujete stanovanjsko politiko aktualne vlade – zlasti ukrepe na področju javnih najemnih stanovanj in državnega poseganja na trg?
Javna najemna stanovanja se v Sloveniji praktično delijo vsem drugim, samo Slovencem ne. Takoj ko pride kakšen tuji delavec, dobi možnost združitve družine, pripelje ženo in pet otrok ter je na lestvici za stanovanje na vrhu. Nato dobi še volilno pravico, da bo lahko z občinskimi odloki preprečeval, da bi stanovanja dobili Slovenci. Nasploh je gradnja stanovanj velik biznis – najprej pri nakupih zemljišč, potem pri pridobivanju dovoljenj in dokumentacije, nato pri dodeljevanju stanovanj, da zaslužkov pri gradnji niti ne omenjam.
Kaj bi storili z ministrstvom za solidarno prihodnost, če bi imeli možnost odločanja?
Takoj bi ga ukinil, ministra pa poslal delat v kakšno kmetijsko zadrugo. Po hlevih je kar nekaj dela.
Slovenija se sooča z najdaljšo zdravniško stavko v svoji zgodovini, vlada Roberta Goloba pa vztraja pri ločevanju javnega in zasebnega zdravstva. Gre po vašem mnenju za nujen sistemski rez v korist bolnikov ali za politični spopad, v katerem so pacienti postali kolateralna škoda? In kdo po vašem nosi politično odgovornost za razmere v javnem zdravstvu danes?
V slovenskem zdravstvu škripa vse od osamosvojitve. Zdaj pa je Golob s svojimi nesposobnimi kadri našemu zdravstvu zadal skoraj smrtni udarec. Videti je, kot da se je odločil uničiti prav vse v Sloveniji, zdravstvo pa še posebej. Ne vem, morda od takrat, ko je dr. Merla najprej uvrstil na listo za volitve v Evropski parlament, nato pa ga čez noč odstranil. Zamera, maščevanje kar počez?
Ali bi moral Zoran Janković po razkritjih v Tarči politično odgovarjati – ne glede na sodne postopke?
Janković nikoli ne bo politično odgovarjal, ker se na vse skupaj požvižga. Sodni postopki pa se tako ali tako vedno iztečejo v njegovo korist. Govoriti o tem, kaj bi moral, je smešno, saj on v veliki meri določa, kaj moramo mi – neposredno ali prek Goloba.
V Slovenskem državnem holdingu se koncentrira vedno več politične moči in nadzora nad kapitalom. Kakšne dolgoročne posledice ima lahko takšna koncentracija moči za Slovenijo – za transparentnost upravljanja, politično neodvisnost državnih podjetij in zaupanje javnosti v upravljanje skupnega premoženja?
Najhuje je, da bo Slovenski državni holding razpršil vse premoženje in bo ostala le še lupina, ki jo bodo za drobiž kupili tujci – ali pa jo bodo morda celo odvzeli, ko bodo naši spet kaj zakuhali. V to organizacijo zaupajo le še nepopravljivi optimisti na meji z naivnostjo.
Kako komentirate načrte o orožarskem holdingu oziroma povečevanju državnih vlaganj v vojaško-industrijski kompleks? Kdo bi moral po vašem nadzorovati te milijarde: politika, parlament ali neodvisni nadzorni mehanizmi?
Na smeh mi gre, ko vidim, da je v tem holdingu ogromno »poslovnežev«, zelo malo pa resnih strokovnjakov s specifičnim znanjem. Nadzor bi moralo izvajati neodvisno strokovno telo, ki bi poročalo parlamentu, ta pa bi odločal – seveda na ravni razumevanja večine, ki pa ni prav visoka. Žal.
Zavzemate se za znižanje davkov in hkrati za davčne oaze za tuje vlagatelje. Kako bi to vplivalo na javne finance, zdravstvo in socialno državo?
Odlično. Imamo kar nekaj primerov držav, po katerih bi se lahko zgledovali in se vsega naučili.
Zavzemate se za izstop Slovenije iz EU in NATA. Kako bi Slovenija po izstopu nadomestila trg, evropski denar in varnostne garancije?
Najprej o varnostnih garancijah: ko smo bili v Natu, so Hrvati agresivno posegali po slovenskem ozemlju, Nato pa ni storil ničesar – navkljub 5. členu pogodbe. In danes, pred kom nas Nato sploh varuje? Nas bo kdo od sosedov napadel? Avstrija ni v Natu, pa ji nič ne manjka, tudi Švica ne.
Kar zadeva evropski denar, ga v resnici več dajemo, kot dobimo, poleg tega pa je vsakomur jasno, da niti tistega, ki nam je na voljo, ne znamo porabiti. Slovenija mora iti na pot nevtralnosti in trgovati s celim svetom. Evropska unija razpada in gospodarsko gnije, to gnitje pa se prenaša v Slovenijo. Trge je mogoče najti, če gospodarsko politiko vodijo ljudje, ki vidijo dlje kot od Bežigrada do Rakove Jelše v Ljubljani.
Zavzemate se za prekinitev dobave orožja Ukrajini in normalizacijo odnosov z Rusijo.
Kako bi to uskladili z mednarodnim pravom in obsodbo agresije?
Usklajevanje z mednarodnim pravom poteka na ravni velikih držav. Mi smo tu pajac brez teže, ki ga nihče ne posluša. Termin agresije se je začel krhati, odkar se v ZDA pojavljajo nove analize, ki zadevo kažejo drugače. Normalizacija odnosov z Rusijo je nujna – to so že ugotovili v ZDA, kjer pripravljajo novo skupino G5: ZDA, Rusija, Kitajska, Indija in Japonska. Le mi Slovenci ne razumemo geostrateške situacije. Lezemo EU pod rep, hkrati pa nam je vseeno za lastno državo. Namesto orožja Ukrajini in plačevanja njihove vojske bi morali denar nameniti našim ljudem. Slovenska vojska pa je gola in bosa.
So vaša stališča do Izraela izključno politična ali nanje vplivajo tudi osebne izkušnje oziroma družinske povezave?
Kar zadeva Izrael, se Slovenija v to problematiko ne bi smela vmešavati. Slovenska politika situacije ne razume, ne pozna zgodovine in sploh ne ve, za kaj gre – v resnici gre zgolj za pumpanje lastnega ega. Naš glas velja toliko kot pljunek v morje. To, da je sin Klemen študiral tudi v Izraelu, pomeni le to, da mi je situacija bistveno bolj jasna kot kateremu koli našemu politiku – in nič več.
Kako komentirate razkritja o kršitvah zakonodaje v primeru gradnje zapora Dobrunje, ko so gradbinci v naravo nezakonito odložili gradbene odpadke, med katerimi so tudi nevarni, politika pa ostaja neodzivna in nezakonitosti celo nagrajuje z javnim denarjem. Kako vidite svojo vlogo pri reševanju takšnih primerov, če bi bili ponovno izvoljeni?
Kar se tiče gradnje zapora v Dobrunjah, bi bilo najbolje, da bi vse udeležene v tej svinjariji zaprli kar v ta zapor. Kršitve, ki mejijo na kriminal, so morali odkriti zasebni mediji in dve neodvisni novinarki, ki se nista bali nikogar. To dokazuje, da politika podpira kriminal in nezakonitosti, z mislijo, koliko bo padlo tudi njim v žep. Najprej bo treba zamenjati večino inšpektorskih služb, ki so zatajile, ter določiti stroga merila in sankcije za kršitve.
Kako komentirate dejstvo, da so največji gradbinci, ki dobivajo najdražje državne posle, hkrati lastniki ali financerji medijev? Bi SNS podprla strožjo zakonodajo glede koncentracije kapitala in lastništva medijev?
Gradbinci imajo denar, denar pa je edina stvar, ki vodi in usmerja medije. To je grozljivo dejstvo, ki nikakor ne sodi v okvir svobodnega pisanja in raziskovalnega novinarstva. Nujne so spremembe, nadzor in posledično tudi sankcije.
Predlagate, da poslanec z izstopom iz stranke samodejno izgubi mandat, kot denimo zdaj Matej Tašner Vatovec. Kako to uskladiti z ustavno določbo o svobodnem poslanskem mandatu?
Vsak poslanec je bil izvoljen na listi določene stranke, strinjal se je z njenim statutom in programom, zato so ga ljudje volili. Če izstopi iz stranke, pomeni, da je izdal zavezo vsem, ki so mu dali glas. Z eno besedo – izdajalec. Svobodni poslanski mandat ima lahko le tisti, ki je šel na volitve samostojno, takega pa jaz ne poznam niti enega.
Zagovarjate ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Kako dolgo bi trajal, koliko bi stal in ali bi bil obvezen tudi za ženske?
Sem za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, saj je profesionalna vojska premalo. Pri mladini je treba dvigniti nacionalno zavest, občutek odgovornosti do domovine in vzgojiti fante, ki bodo delali Slovence in ne po telefonu iskali prijateljev. Najkrajši časovni okvir bi bil šest mesecev. Mislim tudi, da bi veliko deklet z veseljem šlo na služenje vojaškega roka, saj so precej trdnejše od marsikaterega fantka.
Predlagate vpis termina »SLOVENEC« v ustavo. Kako bi ta določba vplivala na državljane Slovenije, ki niso etnično Slovenci?
Smo edina država, verjetno na svetu, ki v ustavi ne omenja lastnega naroda. Stoletja smo bili Slovenci, zdaj pa nas osnovni akt sploh ne omenja. To je znak, da so ustavo pisali »pesniki«, kot se nekateri radi pohvalijo. V normalnih državah ustave pišejo modri možje in pravniki, pri nas pa pesniki – verjetno še nekoliko opiti, glede na nesmisle, ki so jih zapisali. Marsičesa, kar bi morali, pa niso.
Pogosto govorite o »albanizaciji« Slovenije, izgonu Romov in migrantov ter o tem, da je treba Slovenijo »vrniti Slovencem«. Kritiki vam očitajo, da s takšno retoriko zavestno vzbujate strah, delitve in negativna čustva, namesto da bi ponujali rešitve. Kako odgovarjate na očitek, da vaša politika temelji na mobilizaciji strahu in izključevanju?
Vprašajmo se, ali smo v lastni domovini ali ne. Slovenija ne more biti babilonski stolp vseh mogočih, saj vemo, kakšna je bila njegova usoda. Če se Slovenci ne bomo držali načela, da smo mi tukaj doma, se nam bo kmalu zgodilo to, kar se dogaja v Veliki Britaniji. Razni politiki nas s silo porivajo v to, da bi imeli v naši deželi srbsko, bosansko, črnogorsko, albansko in še kakšno afriško manjšino.
Moja politika temelji na zdravem razumu, ki pozna zgodovino in mu pritrjuje tudi sedanje stanje v zahodni Evropi. Izgnati je treba vse, ki ne spoštujejo naše kulture, jezika, dediščine ter naših vzorcev vedenja in komuniciranja.
Tudi tisti, ki ne plačujejo davkov slovenski državi in so breme za nas, tukaj nimajo kaj iskati. Kot osnovo za vse bi morali uveljaviti slovenski pregovor: »Kdor ne dela, naj ne je.«
Vaš Facebook račun je bil večkrat blokiran ali omejen. Trdite, da gre za politično cenzuro.
Koga konkretno obtožujete, da stoji za prijavami – politične stranke, civilne iniciative ali posameznike?
Seveda gre za politično cenzuro. Vladajoča gospoda si je priredila algoritem, ki omogoča blokiranje katere koli objave, če pride dovolj prijav. Določene politične stranke, civilne iniciative ali združenja imajo pripravljene ljudi, ki po naročilu prijavljajo določena besedila, temu pa sledi blokada. Meni so blokirali fotografijo brez besed – stal sem ob svečkah za ubitega Novomeščana – in to označili kot žalitev. Ko se je na enak način slikala predsednica države, so sledili hvalospevi. Zakaj so meni blokirali, njej pa ne? Ne vem, kaj bo, ko bo Trump ukinil take in podobne rabote.
Vaše objave so večkrat ocenjene kot sovražni govor ali širjenje neresničnih informacij. Je to politična taktika pridobivanja simpatij ali so ocene o radikalizaciji neupravičene? Ste kdaj prevzeli odgovornost za katero od neresničnih navedb?
Termin »sovražni govor« so si izmislili v ZDA pri woke propagandistih, nato se je razširil v Veliko Britanijo, zahodno Evropo in Slovenijo. V našem zakonodajnem okviru imamo opredeljeno žalitev in spodbujanje določenih ravnanj, sovražnega govora pa ne. Kot neresnične informacije oblast in politični nasprotniki označujejo vse podatke, ki jim niso po godu in razkrivajo njihovo nepoučenost ali rušijo njihovo zlagano »resnico«. Zanimivo je, da se čez čas pogosto izkaže, da so bili moji podatki pravilni – takrat pa se nihče ne posuje s pepelom.
Zaradi suma, da ste med opazovanjem volitev delovali v prid Azerbajdžanu, ste se znašli med 14 nekdanjimi člani Parlamentarne skupščine, ki so bili doživljenjsko izključeni iz Sveta Evrope in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
Ali lahko takšna sankcija mednarodne institucije po vašem mnenju vpliva na vašo politično kredibilnost in prihodnost v Sloveniji – in zakaj bi vam volivci kljub temu zaupali vlogo zakonodajalca?
Da bi karkoli delal v korist Azerbajdžana, je konstrukt takratne stranke LDS in njihovih zvez v Bruslju. Levičarska aktivistka je morala po naročilu, morda tudi proti plačilu, izvesti mojo izključitev iz Sveta Evrope. Šlo je za politični kretenizem levičarskih aktivistov. Temu sem se smejal, kljub temu pa je moj odvetnik dvakrat pisno zahteval pojasnilo in opravičilo. Odgovora ni bilo. Iskreno povedano, bolj bi me prizadelo, če bi me izključili iz kakšne gostilniške družbe, ne pa iz tega, kar so zapisali v Strasbourgu.
To ni bila sankcija, temveč levičarska poteza. Volivci mi morajo zaradi mojega poznavanja Evrope in odnosa do nje zaupati še toliko bolj – jaz ne izdajam domovine.
To ni bila nobena sankcija, temveč levičarska poteza – nekaj podobnega kot dogodek ob zasedanju Nata v Ljubljani. Kot vodja delegacije v ZEU bi moral imeti govor, pa sem slučajno videl, da so namesto mene za govorca hoteli določiti poslanca LDS Anderliča. Takoj sem sporočil v Pariz, na sedež ZEU, kjer so zadevo popravili, ko sem jim povedal, da je zahteva po spremembi prišla iz Ljubljane.
Glede mojega poznavanja Evrope in mojega odnosa do nje mi morajo volivci še toliko bolj zaupati. Jaz ne izdajam domovine.
Če boste ponovno izvoljeni: kaj bo čez štiri leta edini konkreten dokaz, da je bil vaš mandat koristen za ljudi?
Lepša, bolj poštena, čistejša in SLOVENSKA Slovenija.
