Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide pri Državnem zboru RS je 14. januarja obravnaval predlog zakona o popravi krivic pri odmeri pokojnin moškim in ženskim upokojencem v obdobju med 1. 1. 2013 in 31. 12. 2022 (v nadaljevanju: zakon o popravi krivic). Kot splošno oceno poteka te seje lahko zapišem ugotovitev, s katero se najbrž strinjamo vsi upokojenci, da se je odvila predvsem s ciljem zavrniti predlagani zakon za vsako ceno.
S tem sicer tvegam, da me bodo politični nesomišljeniki ozmerjali z janšistom ali pa z desničarjem, ne glede na to, da je moja svetovno-nazorska opredelitev drugačna.
Že polnih sedem let se borim za izboljšanje socialnega položaja upokojencev in ob tem moram zapisati, da smo bili v vsem obdobju samostojne Slovenije tako levi kot desni upokojenci potisnjeni na obrobje naše družbe. Zato me nobeni predsodki nekaterih ne bodo zadržali, da ne bi jasno izrazil svojih kritičnih stališč do preteklih organov oblasti, kot tudi do aktualnih.
Po uvodni, menim, da korektni predstavitvi predloga zakona o popravi krivic, ki sta jo podala kot predstavnika predlagatelja Pavel Rupar in Alenka Orel, so se pred razpravo zvrstili še državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija, predstavnica Zakonodajno-pravne službe DZ dr. Andreja Kurent in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjan Papež ter kot poročevalec iz Državnega sveta Danijel Kastelic.
Iskanje ovinkov in sejanje ocvirkov
Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se v razpravi niti z besedo ni dotaknil bistva problema, ki ga obravnava predlagani zakon. Z besednimi manipulacijami je skušal na vsak način diskreditirati predlog zakona, kateremu v podporo je bilo zbranih več kot petnajst tisoč overovljenih podpisov. Naj zapišem samo nekaj njegovih »ocvirkov«:
- Če upokojenci, upokojeni med 1. 1. 2013 in 31. 12. 2022, spremembo odmernega odstotka dojemajo kot krivico, potem bi vsaka sprememba pokojninske zakonodaje na bolje vedno pomenila novo krivico za vse tiste, ki te spremembe niso bili deležni.
- Uveljavljanje pogojev je odvisno od tiste zakonodaje, ki je veljala v času upokojitve.
- Višina pokojnine ni odvisna samo od odmernega odstotka, odvisna je tudi od višine pokojninske osnove … Poseg v zakon, ki bi spreminjal samo en parameter, ki vpliva na višino pokojnine, bi bil parcialno nedomišljen. V obdobju 2013 do 2022 se je spremenilo tudi referenčno obdobje. Če bi želeli izenačiti upokojence v obdobju 2013 do 2022, bi morali upoštevati tudi ta vidik.
- Kaj je z izrednimi uskladitvami, ki so jih bili deležni prav tisti upokojenci, ki so bili upokojeni v obdobju, ki ga navaja predlagatelj?
- Ali se je vsem upokojencem pred letom 2025 zgodila krivica, ker niso prejeli zimskega dodatka?
- Ali se je zgodila krivica vsem upokojencem, ki so pred letom 2020 kupili vozovnico za javni potniški promet?
Seveda to ni vse; navedel sem le nekaj njegovih izjav. Kdor koli si je ogledal prenos seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bi najbrž lahko njegovo govorjenje ocenil z besedno zvezo: »eno samo nakladanje«. Skoraj vse njegove trditve, ki jih je izrekel, zagotovo »ne pijejo vode« in sklepali bi lahko: ali je popolnoma nesposoben za funkcijo, ki jo opravlja v vladi, ali pa ima vse nas, ki smo spremljali sejo, za navadne bebce.
Niti z besedo pa se ni dotaknil bistva problema, to je, da smo moški imeli različen, nižji odmerni odstotek za upokojitev od žensk. Takšne anomalije ne moremo najti niti v pokojninski zakonodaji v prejšnji skupni državi Jugoslaviji; začela pa se je dejansko leta 2003 v tedaj veljavni pokojninski zakonodaji in trajala vse do konca leta 2022. To je tisto, kar upokojenci ves čas problematiziramo in označujemo kot diskriminacijo med spoloma, nikoli pa nismo problematizirali različnih upokojitvenih pogojev v različnih obdobjih naše mlade samostojne države. O tem lahko presodi vsakdo sam.
Odkrivanje tople vode
Še posebej je povsem nesmiselna, zavajajoča in špekulativna prva trditev v njegovi razpravi.
Ko Igor Feketija trdi, da je uveljavljanje pogojev odvisno od zakonodaje, ki je veljala v času upokojitve, pravzaprav dopušča, da lahko vsaka oblast sprejema zakone, kakršne hoče. To pa že vsaj malo meji na trumpizem, saj za predsednika Trumpa, kot je izjavil, ne velja nobeno mednarodno pravo; omejuje ga le njegova osebna morala, ne glede na to, kako vprašljiva v bistvu je.
Feketijeva trditev, da višina pokojnine ni odvisna zgolj od odmernega odstotka, ampak tudi od drugih dejavnikov, med katerimi jih je nekaj naštel, med drugim tudi višino pokojninske osnove, ki pa je odvisna od višine plač itd. Res je, s to izjavo je slovenski javnosti odkril toplo vodo, ker tega do 14. 1. 2026 najbrž nihče med nami ni vedel. Predlog zakona se nanaša predvsem na sporno rešitev pokojninskega zakona ZPIZ-2 glede odmernih odstotkov za ženske in moške, saj so bili vsi ostali elementi, ki vplivajo na določanje pokojnine, za oba spola enaki in jih zato po mojem mnenju niti ni bilo treba problematizirati ali posebej analizirati, ker ti v zakonu niso bili diskriminatorni.
Igor Feketija se je v razpravi spraševal, kaj je z izrednimi uskladitvami pokojnin, ki naj bi jih bili deležni samo upokojenci, ki so bili upokojeni v času veljavnosti ZPIZ-2. Prvič, to je čista neresnica, saj smo bili vseh izrednih uskladitev deležni prav vsi upokojenci. Enkrat je bila sicer res sprejeta lestvica različnih odstotkov izredne uskladitve pokojnin, vendar so bili pri teh izrednih uskladitvah deležni višje izredne uskladitve pokojnin prav upokojenci, ki so bili upokojeni v času pred uveljavitvijo ZPIZ-2, najbrž zato, ker v času veljavnosti ZUJF ni bilo rednih uskladitev pokojnin. Nikoli pa ni bila izvedena nobena izredna uskladitev pokojnin, ki bi jo prejeli samo upokojenci, ki smo bili upokojeni med 1. 1. 2013 in 31. 12. 2019 oziroma 31. 12. 2022.
Upokojenci terjajo opravičilo za žalitve
Izjave, ki jih je Feketija dal, ko se je vprašal, ali se je vsem upokojencem, ki so bili upokojeni pred letom 2025, zgodila krivica, ker v preteklih letih niso prejemali zimskega dodatka, ali pa tistim upokojencem, ki so pred letom 2020 kupili vozovnico za javni potniški promet, žalijo inteligenco upokojencev in prav bi bilo, da bi se za to vsaj opravičil vsem 657 tisoč upokojenim slovenskim državljanom.
Svojo razpravo je zaključil nekako tako, da ne moremo vsakič, ko se zakon spremeni na bolje, vsega pred tem označiti za krivico in da bi s sprejemom predlaganega zakona dejansko porušili temelje slovenskega pravnega reda. Kdo pa dejansko ruši temelje pokojninskega sistema in slovenski pravni red? Prav slovenska vlada, ko je na primer letni dodatek izplačevala v petih višinah namesto v dveh, kot je do konca preteklega leta predpisoval zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2.
Najbrž minister Luka Mesec in njegov državni sekretar Igor Feketija v času opravljanja svoje funkcije nikoli nista pogledala 95. do 98. člena zakona ZPIZ-2 in nista opozorila ostalih članov vlade, da z nespoštovanjem veljavne zakonodaje dejansko rušita temelje slovenskega pravnega reda. Res je, da tudi vlade pred aktualno vlado niso spoštovale navedenih določil zakona ZPIZ-2, in to že takoj od uveljavitve zakona dalje. V letu 2012 je bil namreč sprejet tudi zloglasni Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki je uvedel načelo izplačevanja letnega dodatka v petih višinah, in so ga vse dosedanje vlade, vključno z Janševo vlado, pod katero je bil konec leta sprejet ZPIZ-2, tudi izvajale, ne glede na določila kasneje sprejetega pokojninskega zakona.
Torej vse te vlade so s svojim protizakonitim delovanjem v tem konkretnem primeru rušile temelje slovenskega pravnega reda in zaupanje v naš pokojninski sistem veliko bolj, kot bi ga naj porušilo sprejetje zakona o popravi krivic.
Z vsemi temi argumenti, ki pa jih vsaj jaz osebno ne morem sprejeti kot relevantne, se je vlada izrekla, da ne podpira predlaganega zakona o popravi krivic.
Kajtimir Kunc je upokojenec, aktivni državljan in publicist, ki se bori za pravice svojih stanovskih kolegov in kolegic.
V čigavem interesu nastopa skrbnik pokojninske blagajne?
Podobno bi lahko zapisal tudi o predstavitvi mnenja Zakonodajno-pravne službe pri DZ. V svojem mnenju dr. Andreja Kurent kljub zavidljivemu doktorskemu akademskemu naslovu ni niti z besedico omenila evropske direktive 79/7/EGS, ampak je samo ocenjevala predlog zakona in tudi špekulirala z navedbami v stilu »kaj bi bilo, če bi bilo«. Zame je to mnenje skrajno podcenjujoče, zato sva nanj skupaj z upokojencem Vladom Verdnikom že 6. 1. 2026 tudi napisala obširen komentar in ga posredovala poslancem v Državnem zboru. Glede na to lahko mnenje Zakonodajno-pravne službe pri Državnem zboru štejem kot nepopolno in celo zavajajoče. Tudi ta služba niti z besedo ni omenila, ali je pred sprejemom ZPIZ-2 opozorila takratne poslance v Državnem zboru na dejstvo, da je bil predlagani zakon dejansko v navzkrižju z evropsko direktivo 79/7/EGS.
Na tem mestu zato Zakonodajno-pravno službo DZ pozivam, da v interesu slovenske javnosti objavi tudi njihovo mnenje glede predloga zakona ZPIZ-2, ki je bil sprejet 4. 12. 2012. Vse navedbe Zakonodajno-pravne službe so zame kot pravnega laika bolj ali manj privlečene za lase, tako da bi jaz, če bi bil na mestu dr. Andreje Kurent, prekleto dobro premislil, preden bi se podpisal pod navedeno mnenje.
Ker se mnenje Zakonodajno-pravne službe DZ v glavnem v celoti ujema z »argumenti«, ki jih je v razpravi navajal državni sekretar Igor Feketija, jih posebej ne bom navajal in analiziral. Lahko pa zapišem, da Zakonodajno-pravna služba DZ najbrž nikoli ni podala svojega mnenja o ZPIZ-2 v času njegove veljavnosti med 1. 1. 2013 in 31. 12. 2022, ko so bili določeni različni odmerni odstotki, niti o predlaganem zakonu o popravi krivic z vidika pravnega reda Evropske unije, katerega smo kot članica EU dolžni spoštovati tudi v Sloveniji.
Glede razprave Marjana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne bom izgubljal besed, saj ga glede na njegovo funkcijo ne štejem za kompetentnega ocenjevalca pokojninske zakonodaje. On kot generalni direktor ZPIZ zastopa in predstavlja zavod in je dolžan skrbeti za zakonitost poslovanja zavoda, nikakor pa ne more nastopati kot arbiter pokojninske zakonodaje. Njegova naloga je, da izvaja veljavne zakone s področja pokojninskega sistema in da organe oblasti tudi opozarja na morebitne nepravilnosti v navedeni zakonodaji. Zato je, najbolj milo rečeno, vprašljivo, zakaj ga sploh vabijo na seje organov Državnega zbora, saj njegova naloga ni, da bi podpiral ukrepe aktualne oblasti, ampak da izvaja veljavno zakonodajo.
Ali država potrebuje dodaten glas podpore svojim ukrepom, da tako lažje prepriča odločevalce? Najbrž ga, ko sprejema ukrepe, ki so dvomljive narave, vabi z namenom, da lažje prepriča tudi laično javnost.
Kot upravljavec pokojninske blagajne bi moral delovati v interesu vplačnikov, ne pa v interesu tistih, ki dajejo soglasje k njegovemu imenovanju za generalnega direktorja. Tako je v svoji razpravi tudi on izrekel neresnico glede izrednih uskladitev pokojnin: trdil je, da ni bilo ustvarjenih nobenih krivic, ampak da je šlo za prilagajanje sistema in da s sprejemom ZPIZ-2 ni bila storjena nobena zakonodajna napaka. Dejstvo pa je, da nikoli ni opozoril vlade, da sprejema sklepe o izplačevanju letnega dodatka v petih višinah, čeprav je bilo z zakonom določeno drugače. Pa ne samo to, celo debelo se je zlagal, ko je v preteklem letu dal intervju za Primorske novice in je na vprašanje glede letnega dodatka izjavil, da vlada ima možnost, da z zakonom o izvajanju proračuna določi tudi drugače, kot je predpisano v ZPIZ-2. Torej glede na njegovo izjavo lahko trdim, da tudi on ni prebral 95. do 98. člena ZPIZ-2, ki govorijo o letnem dodatku za upokojence. Ravno tako generalni direktor ZPIZ ni opozoril organov oblasti na direktivo sveta EU 79/7/EGS ter na to, ali ZPIZ-2 iz leta 2012 sledi določilom navedene direktive ali ne, pa bi to najbrž moral storiti.
Kot prvi razpravljavec se je k besedi prijavil poslanec Gibanja Svoboda g. Dean Premik. Njegovo razpravo bi lahko označil kot mlatenje prazne slame, pri katerem je poudaril, da predlagani zakon pomeni »populistično zavajajoče poskuse spremembe veljavne zakonodaje« in da bi bilo s tem zakonom omajano načelo zaupanja v pravo in v pokojninski sistem. Zato si tega ne morejo privoščiti. Vprašal je predlagatelja, proti komu so v preteklem obdobju upokojenci protestirali pred Državnim zborom. Protestirali so proti vladi dr. Roberta Goloba, morali pa bi dejansko protestirati proti ustvarjalcu zakona ZPIZ-2, to je proti Janezu Janši. Očitno poslanec Dean Premik ne ve, da se preteklosti ne da spreminjati. Najbrž tudi ne ve tega, da ima trenutno še vedno edino vlada dr. Roberta Goloba to moč, da spremeni zakonodajo oziroma popravi storjene krivice upokojencem. To svojo moč je vlada s pridom uporabila, ko je spreminjala zakon o RTV in ko je razveljavila zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil v Državnem zboru sprejet v mandatu prejšnje vlade.
Edina pot je evropsko sodišče
Razpravljavec se je dotaknil tudi direktive sveta EU št. 79/7/EGS in povedal, da ta direktiva dovoljuje tudi izjeme, zato ni bila kršena z zakonom ZPIZ-2. Pa poglejmo, za katere izjeme gre. Te so opredeljene v 7. členu direktive:
Ta direktiva ne vpliva na pravice držav članic, da s področja njene uporabe izvzamejo:
(a) določanje upokojitvene starosti v namene dodeljevanja starostne pokojnine in morebitne vplive le-tega na druge dajatve;
(b) ugodnosti v sistemih starostne upokojitve, ki so jih deležne osebe, vzgojiteljice otrok; pridobivanje upravičenosti do dajatev po obdobjih prekinitve zaposlitve zaradi vzgajanja otrok;
(c) dodeljevanje dajatev do starostnih prejemkov ali prejemkov zaradi invalidnosti prek izvedenih upravičenj žene;
(d) dodeljevanje povečanih prejemkov zaradi trajne invalidnosti, starosti, nesreč pri delu in poklicne bolezni za vzdrževano ženo;
(e) posledice uveljavljanja pravice — pred sprejetjem te direktive — do odločitve, da se ne pridobijo pravice ali izvršujejo dolžnosti, ki izhajajo iz zakonsko določenega sistema.
Bralec naj sam presodi, ali razlaga pravnika in poslanca Deana Premika »pije vodo«, ko gre za različne odmerne odstotke za moške in ženske, ki so bili določeni v ZPIZ-2. Je pa res, da direktiva pravi tudi, da države članice redno preučujejo zadeve, ki jih odstavek 1 izključuje, in se s tem glede na družbeni razvoj na zadevnem področju prepričajo, ali so opredeljene izjeme še upravičene.
Očitno je Slovenija drugi odstavek 7. člena navedene direktive EU zanemarila, dokler leta 2019 Evropska komisija v svojem končnem poročilu o izvajanju navedene evropske direktive ni problematizirala slovenske ureditve glede različnih odmernih odstotkov za moške in ženske oziroma implementacije Direktive 79/7/ES.
Glej https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A61992CJ0154
Kot je zapisano na strani 120 tega poročila, je komisija podvomila v dopustnost ohranitve razlike v odmernih odstotkih za moške in ženske za izračun starostne pokojnine pri sicer izenačujočem se pogoju starosti. Komisija navaja, da se je za 15 let delovne dobe moškim pokojnina izračunala po 26 % odmernem odstotku, ženskam pa po 29 %, kar pomeni, da imajo ženske pri pokojninski dobi 15 let 3 % prednosti pred moškimi. Medtem ko se je upokojitvena starost izenačevala, se odmerni odstotki niso. Komisija je ob tem opozorila, da je SEU že v večjem številu primerov zavzelo stališče, da ni mogoče uporabiti različne metode izračuna starostne pokojnine za moške in za ženske, potem ko se starostni pogoj izenači. Če bi se v primeru slovenske ureditve to potrdilo, bi to po mnenju komisije pomenilo direktno diskriminacijo na podlagi člena 4(1) Direktive 79/7/ES.
Če Evropska komisija ne bi problematizirala implementacije direktive EU 79/7/EGS iz leta 1978, zagotovo ne bi takratna Šarčeva vlada pohitela s spremembami in dopolnitvami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2G, ki je pomenil izenačitev odmernih odstotkov za moške in ženske. Prepričan sem, da bi se brez navedenega poročila Evropske komisije moški še danes upokojevali z odmernim odstotkom 57,25 %.
V razpravi so sodelovali še Andreja Živic iz Gibanja Svoboda, Nataša Sukić iz Levice, Robert Janev iz Gibanja Svoboda, Sara Žibrat iz Gibanja Svoboda, Darko Kranjc iz Gibanja Svoboda, Tatjana Greif iz Levice in Soniboj Knežak iz Socialnih demokratov. Vse razprave so se vrtele okoli zgodovine pokojninskega sistema v Sloveniji, celo o sekundarnih spolnih znakih, po katerih se razlikujeta moški in ženski spol, vse skupaj pa je vodila mantra o nesprejemljivosti retrogradnosti predloga zakona kot tudi o njegovem posledičnem rušenju slovenskega pravnega reda. Poudarjalo se je, da ženske doma držijo tri vogale hiše, za razliko od moških, ki podpirajo zgolj enega. Pri tem je zanimivo, da je bila ta vloga žensk pri upokojenkah upoštevana zgolj v obdobju med 1. 1. 2013 in 31. 12. 2022, pred in po tem obdobju pa so bile v pokojninskem sistemu izenačene z moškimi. O plačni vrzeli, o kateri je govorila Nataša Sukić, bi se morala pogovarjati z ministrom iz njene stranke, ko se je obravnaval in sprejemal Zakon o delovnih razmerjih oziroma Zakon o spremembah in dopolnitvah urejanja trga dela, ki je bil sprejet lansko leto. Vsekakor pa urejanje plačnih vrzeli ne sodi v Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če ta resnično temelji na zavarovalniškem principu in solidarnosti ter je odvisen od višine vplačil v pokojninsko blagajno in od dobe vplačevanja v pokojninsko blagajno.
V času pisanja tega prispevka sem prejel iz Državnega zbora tudi mnenje Zakonodajno-pravne komisije DZ o predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ga je imenovana komisija posredovala Državnemu zboru 21. 11. 2012. V tem svojem mnenju, ki ga je podpisal dr. Samo Divjak, ni razvidno, ali je navedena služba preizkusila zakon glede na direktivo EU št. 79/7/EGS z dne 19. 12. 1978. Po mojem skromnem vedenju torej Zakonodajno-pravna služba že leta 2012 ni korektno opravila svojega dela, s tem pa je tudi zavedla takratne poslanke in poslance, da so sprejeli zakon ZPIZ-2 z uzakonjenimi različnimi odmernimi odstotki za moške in ženske. Tudi zato me niti ne čudi mnenje iste službe z dne 24. 12. 2025 o zakonu o popravi krivic.
S tem bom zaključil komentar o poteku 44. seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, posredujem pa bralcem spletno povezavo do seje, ki se je tudi neposredno prenašala na TV SLO, tretji program, dne 14. 1. 2026 z začetkom ob 13. uri. Predlagam bralcem, da si sejo ogledajo, če je že niso v času neposrednega prenosa, saj bi jim lahko pomagala tudi pri odločanju o tem, komu bodo namenili svoj glas na volitvah 22. marca letos.
https://365.rtvslo.si/arhiv/seje-odbora-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-invalide/175190335
in
https://365.rtvslo.si/arhiv/seje-odbora-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-invalide/175190370
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je zavrnil predlog zakona o popravi krivic, saj so zakon podprli štirje poslanci, deset pa jih je bilo proti. Kot zanimivost naj na koncu navedem še to, da v času trajanja 44. seje matičnega odbora ni razpravljal noben poslanec iz opozicije.
Glede na potek te seje je očitno, da bo pot do pravice prikrajšanih upokojencev še dolga in se bo najverjetneje zaključila šele na Evropskem sodišču v Luksemburgu.
