Da bo želel Janez Janša pridobiti odločilno besedo tudi na RTV Sloveniji, verjetno ni dvomil nihče. Verjetno tudi nihče ne dvomi, da ni imel nič proti, da se je začel postopek z že avgusta 2025 vloženim zakonom stranke Resni.ca o ukinitvi RTV-prispevka in nadomestitvi tega s sofinanciranjem iz proračuna.
Kajti sprememba bi omogočila, da bi RTV dodelili toliko denarja, kolikor bi se jim zdelo. Če k temu dodamo še besede ministrice za kulturo dr. Ignacije Fridl Jarc, da mora RTV poslovati v okviru razpoložljivih (dodeljenih) sredstev, potem je nastavek za problem delovanja RTV tu.
In probleme že za letos so si, povsem brez potrebe, nakopali vodstvo RTV in člani Sveta RTV kar sami. Zavrnili so podpis pogodb z Uradom za narodnosti v višini 10,9 milijona evrov in z Ministrstvom za kulturo v višini 4,4 milijona evrov. Zakaj? Ker niso bili sposobni dobro prebrati spremembe zakona. V sicer hvalevredni skrbi za neodvisnost delovanja RTV so spregledali povsem formalno zahtevo, celo jasno zapisano v spremenjenem 30. členu zakona. Namreč, da morajo o tem, kako bodo namensko porabili sicer predvideni denar, skleniti pogodbi.
Na seji Sveta RTV 24. junija pa je morala predsednica uprave le povedati, da tudi nova vlada ne nakaže denarja kar tako, na podlagi zahtevka RTV. Seveda RTV brez omenjenih 15,3 milijona evrov že letos ne more zagotoviti delovanja. Ko bomo pridobili zahtevke uprave in odgovor ministrice, bomo lahko videli, ali ministrica tako kot prejšnja vztraja pri nujnosti sicer splošne pogodbe ali pa bi morda želela za odobritev še kaj več.
Javnost je za sporno stališče vodstva RTV izvedela na 29. seji Sveta RTV 23. 3. 2026. Tedaj je uprava predstavila stališče, ki naj bi mu pritrjevali tudi hišni pravniki, da naj bi tako Urad za narodnosti kot Ministrstvo za kulturo RTV dodelila denar kar tako, brez že doslej običajne pogodbe. Da naj bi ministrstvo in urad le izdala nekakšni uredbi. Temu je verjetno brez zadostnega poznavanja problematike in popolne odsotnosti sposobnosti predvidevanja posledic pritrdilo tudi vodstvo, pravzaprav skoraj vsi člani sveta.
Vlada Roberta Goloba je s prerazporeditvijo sredstev rezerv Uradu zagotovila dodatni denar, tako da več pravzaprav ni mogla narediti. Kajti določilo 30. člena je popolnoma jasno: RTV dobi zakonsko predvidena zneska sofinanciranja po pravilih, ki veljajo za plačila iz proračuna. Pri tem je zanimivo, da je Natalija Gorščak na seji Odbora za kulturo spremembo zakona, kjer je to jasno zapisano, podprla.
Vodstvo pri izkazih poslovanja za prva dva meseca predvidenega plačila ni izkazalo. V poročilu za marec pa so, ker bi bila sicer izguba prevelika, predvidene prihodke v višini 1,27 milijona evrov mesečno ob soglasju članic Finančnega odbora vključili v poročilo. Za pet mesecev so tako izkazali 6,35 milijona evrov prihodkov in ob drugih prihodkih ter odhodkih izkazali 0,98 milijona evrov dobička.
Težava pa je, da iz tega naslova za letos niso prejeli niti evra. Zaradi tega je morala RTV najemati sicer odobren kredit pri državni zakladnici, in to ne le ob izplačilu plač, kot običajno. Tako je imela konec maja najetih 5,5 milijona evrov posojila. Vodstvo ocenjuje, da brez prilivov iz naslova subvencioniranja avgusta kljub kreditu ne bo več zmoglo izplačati plač.
Zahteva po odgovoru
Ker je to sredi junija postala “javna tajna”, je Svet delavcev zahteval zbor delavcev. Na njem je 17. junija po besedah Ilinke Todorovski, Natalija Gorščak vse zaposlene pomirila, da komunikacija z Ministrstvom za kulturo poteka in da je prepričana, da bo RTV dobila zakonsko predviden denar. Menda naj bi bila o tem tako prepričana, da je dodala, da bo sicer RTV šla kar v izvršbo.
Ko je predsednica države Nataša Pirc Musar celo na proslavi rojstva Slovenije izpostavila nujnost zagotovitve finančnih sredstev za delovanje RTV Slovenija, in to ne iz proračuna, je predsednica uprave, ravno na vztrajanje članice sveta Ilinke Todorovski, morala le priznati, da je RTV na svojo zahtevo Ministrstvu za kulturo prejela negativni odgovor.
Žal Ilinka Todorovski ni postavila podvprašanja, ali ministrstvo negira, da bi moralo RTV skladno z zakonom nakazati 4,4 milijona evrov (in Urad 10,9 milijona evrov), ali pa je le zavrnilo zahtevek, ker naj bi RTV denar lahko dobila le na podlagi ustrezne pogodbe? Da je temu tako, lahko razberemo z besed Natalije Gorščak, izrečenih na seji 24. junija, ko je rekla, da je »uprava kljub zavrnjenemu zahtevku v stiku z ministrstvom in pogovori potekajo«.
Sam sem ob zboru delavcev zapisal, da verjamem, da bo RTV dobila zakonsko predviden denar, če seveda vodstvo RTV ne bo trmarilo in ogrozilo delovanja hiše. Ker bi bila ustavitev financiranja RTV za predsednika vlade, Janeza Janšo še veliko hujša blamaža, kot je bila blokada STA. Tega pa si kljub naklonjeni »opozicijski« stranki Resni.ca ne more privoščiti. Upam, da se ne motim.
Vendar pa razprava na seji sveta kaže na to, da se vodstvo ukvarja tudi s tem, da bi se lahko z nekim absurdnim varčevanjem uprli zahtevi za sklenitev pogodb. Namreč, bilo je govora o nekih dopisih uprave direktorjem programov za pripravo drastičnega in takojšnjega varčevanja. Ne le o nesklepanju pogodb z zunanjimi sodelavci, ampak celo o pošiljanju ljudi na čakanje. Seveda pa bi morali vsi prisotni na svetu vedeti, da se 15,3 milijona evrov ne da privarčevati! Vedeti bi tudi morali, da je za vse obveznosti javnega zavoda RTV odgovoren ustanovitelj!
Nadaljevanje neodgovornega ravnanja?
Vendar pa je večina članov sveta odločila, da bodo o oceni poslovanja do konca leta razpravljali na zaprtem delu seje. To je seveda protizakonito, kajti to lahko naredijo le v primeru obravnave poslovnih skrivnosti. Kar pa razprava o oceni poslovanja do konca leta nikakor ni! Tako v bistvu ne vemo niti tega, ali naj bi bil rebalans Programsko-poslovnega in Finančnega načrta kljub boljšemu rezultatu poslovanja od predvidenega potreben zaradi pričakovanih črnih oblakov (močno previsoko planiranih prihodkov od oglaševanja in »le odloženih« stroškov za programe – za snemanja je bilo porabljeno 1,5 milijona evrov manj, za avtorske in sorodne pravice pa 0,3 milijona evrov manj) ter za legalizacijo samovoljnega kršenja kadrovskega načrta s strani uprave (31 manj zaposlenih od sicer že predvidenega zmanjševanja). Žal v času pisanja tudi še ni objavljen sprejeti sklep zaprtega dela seje.
Tako smo na začetku dileme. Se morda začenja omejevanje delovanja RTV zaradi neizpolnitve zakonske obveznosti vlade ali pa gre le za nadaljevanje neodgovornega ravnanja uprave RTV?
Pri tem pa je treba dodati dve izjemno pomembni zadevi. Če je sedanji ugodni rezultat v resnici le posledica blokiranja izdatkov za blago za 0,4 milijona evrov in storitev za 2,2 milijona evrov v prvih petih mesecih ter dejansko ne gre za realne prihranke, s katerimi bi pokrivali izpad načrtovanih prihodkov od oglaševanja, potem ima RTV že sedaj resen problem. Še večjega pa bo imela, ko bodo skušali pripraviti načrt za leto 2027. Stroški zagotovo ne bodo manjši – no, razen morda zaradi odsotnosti ZOI in svetovnega nogometnega prvenstva –, stroški dela pa bodo zaradi zakonske ureditve še nekoliko naraščali. Prihodki bodo v najboljšem primeru podobni letošnjim. To zagotovo ve tudi Janez Janša in lahko samo sedi na bregu ter čaka, da bo truplo priplavalo po reki.
Namreč že zdaj se zdi, da so na RTV že vsi sprti. Uprava je izgubila zaupanje sveta, nasprotja so med upravo in direktorji programov, ki na vodenje uprave z nerealnimi zahtevami, brez predhodnega poslovnega načrta, ne morejo pristati. Notranje nezadovoljstvo pa zaradi zahtev po »šparanju, ker ni denarja« narašča tudi med zaposlenimi. Ker Svetu RTV v treh letih ni uspelo, da bi imela RTV kakršnokoli strategijo! Ob tem je treba dati vse priznanje TV Slovenija, ki tudi v takšnih razmerah dosega rast gledanosti, in vodstvu Radia, ki za zdaj še ohranja dobre rezultate poslušanosti in dosega. MMC pa sploh dosega dobre rezultate, vendar se tu postavlja vprašanje, koliko naj bi MMC zagotavljal spletnih vsebin, ki niso neposredno povezane s programi radia in televizije. Kolikšen je torej njegov obseg javne službe?
Druga pomembna zadeva pa je, da se sedanji koaliciji vendarle splača počakati še nekaj mesecev na končno odločitev Ustavnega sodišča o spremembah zakona prejšnje koalicije. Čeprav je izid verjetno negotov, se jim, tudi zaradi povedanega, splača počakati. Potem pa bodo seveda začeli spreminjati zakone. In ne bodo se omejili le na področje financiranja RTV Slovenija.
Skandinavski model
Ravno danes, ko to pišem, me je FB spomnil, da sem v Delu točno pred tremi leti objavil zapis o nujnosti spremembe financiranja in prehoda na »skandinavski« sistem. Žal utemeljenega predloga očitno ni nihče vzel resno. In tako smo zdaj tu, kjer smo! Se bo treba za ustrezno javno RTV, financirano v zadostnem in stabilnem obsegu, odpraviti na ulico? Vendar pozor: pri STA je šlo za 2 milijona evrov, STA je imela nekaj rezerve, RTV pa jih nima popolnoma nič!
Igor Kadunc je nekdanji generalni direktor RTV in direktor STA
