Na Preiskovalno.si sva se odločili preveriti glavne parametre življenja v Ljubljani. Vodo, Zrak, zemljišča, prometno politiko in problematične gradbene projekte. Ne zanimajo naju politični marketing, predvolilne parole, všečni projekti ali medsebojna obračunavanja politikov. Zanima naju tisto, kar neposredno vpliva na kakovost življenja prebivalcev. Voda, zrak, okolje, promet, gradbeni projekti.
Vprašanje, ali Ljubljana potrebuje novega župana, je zato najprej strokovno vprašanje. Preden lahko ocenjujemo posamezne politike ali politike posameznikov, moramo ugotoviti, kakšni so dejanski rezultati.
Pri najini raziskavi oz. feljtonu sva uporabili javno dostopne podatke, strokovna poročila, evropske primerjalne analize, okoljske raziskave in uradne statistike. Kjer dokazov ni, tega ne bomo prikazovali kot dejstvo. Cilj tega pregleda ni dokazati, da je Ljubljana slabo ali dobro vodena. Cilj je ugotoviti, kakšno je dejansko stanje in ali razvoj mesta dolgoročno izboljšuje zdravje, okolje in kakovost življenja prebivalcev.
To je namreč edino merilo, po katerem je mogoče pošteno presojati vsakega župana – sedanjega ali prihodnjega.
ZRAK
Najlepše mesto na svetu z izjemno slabim rezultatom glede kakovosti zraka
Ljubljana se po evropskih primerjavah kakovosti zraka uvršča nizko, zlasti zaradi koncentracije delcev PM2,5, dušikovih oksidov in ozona. Čeprav so se nekateri kazalniki v dolgoročnem obdobju izboljšali, to ne pomeni, da je zrak zdravstveno optimalen. Onesnaženost pozimi ostaja problem, zlasti zaradi prometa, individualnih kurišč in vremenskih razmer v kotlini.
V političnem smislu je ključno vprašanje pri zraku, ali je prometna politika dovolj uravnotežena. Če mesto omejuje parkiranje in draži dostop z avtomobili, mora hkrati zagotoviti dovolj učinkovit javni prevoz, parkirišča P+R, varne kolesarske povezave in realne alternative za prebivalce zunaj centra.
Evropska agencija za okolje (EEA) je leta 2025 Ljubljano uvrstila zelo nizko med evropskimi mesti glede kakovosti zraka. Razvrstitev temelji na kombinaciji koncentracij delcev PM2,5, NO₂ in ozona. EEA poudarja, da onesnaženost zraka ostaja eno največjih okoljskih zdravstvenih tveganj v Evropi. Stockholm, Helsinki, Reykjavik so med najčistejšimi evropskimi mesti.
Janković je za medije večkrat poudaril, da je mesto sprejelo številne ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka. Poleg kotlinske lege sta po njegovih besedah glavni težavi individualna kurišča in promet. Slabe uvrstitve na evropski lestvici na županovi strani za medije niso znali pojasniti.
Nataša Jabinšek Seršen je dejala, da jih je uvrstitev Ljubljane na 709. mesto med 761 mesti presenetila, ter dodala: »Iz podatkov ni mogoče razbrati, zakaj je Ljubljana dosegla tako slabo uvrstitev.« Ob tem je poudarila tudi, da se kakovost zraka iz leta v leto izboljšuje.
Vendar pa EEA meni drugače. Tudi slovenska stroka ocenjuje, da je onesnažen zrak eden od vzrokov za prezgodnje smrti, saj povzroča bolezni srca in ožilja, bolezni dihal ter raka.
Fact check: Trditev, da kakovost zraka v Ljubljani predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, je podprta z mednarodnimi in evropskimi podatki.
SEŽIGALNICA
Prvi pomislek glede sežigalnice, ki ji nasprotuje velik del zdravstvene stroke, je povezan z že tako slabo kakovostjo zraka. Nasprotniki opozarjajo, da se objekt načrtuje v mestu, ki se že danes sooča s prometnimi obremenitvami, zimskimi epizodami onesnaženja in vplivom kotlinske lege. Del zdravstvene stroke zato meni, da bi bilo treba pri presoji projekta posebno pozornost nameniti kumulativnim vplivom na zdravje prebivalcev, ne zgolj zakonsko določenim mejnim vrednostim izpustov.
Drugi pomislek je povezan z lokacijo. Ljubljana leži v kotlini, kjer se ob določenih vremenskih razmerah zrak slabše meša, zaradi česar se onesnaževala dlje časa zadržujejo pri tleh. Prav zato nekateri strokovnjaki opozarjajo, da primerjave z mesti, ki imajo drugačne geografske in meteorološke razmere, niso vedno neposredno primerljive.
Tretje vprašanje je dolgoročna odvisnost od odpadkov. Sežigalnice so zelo dragi objekti z življenjsko dobo več desetletij in praviloma potrebujejo stabilne količine goriva. Kritiki opozarjajo, da lahko velika sežigalnica ustvarja pritisk na mesto, da dolgoročno zagotavlja zadostne količine gorljivih odpadkov, kar je lahko v nasprotju s cilji zmanjševanja količine odpadkov in prehoda v krožno gospodarstvo.
Četrti pomislek je ekonomske narave. Vrednost investicije je ocenjena na več sto milijonov evrov. Pri tako velikih projektih obstaja tveganje podražitev, dodatnih aneksov in dolgoročnih finančnih obveznosti, ki jih na koncu nosijo prebivalci preko cen storitev ali javnih sredstev.
Peti pomislek se nanaša na vprašanje zaupanja. Del civilne družbe opozarja, da prebivalci niso bili dovolj zgodaj vključeni v razpravo o lokaciji in vplivih projekta. Nasprotniki ne nasprotujejo nujno ravnanju z odpadki kot takemu, temveč zahtevajo večjo transparentnost, neodvisne analize in vključevanje javnosti v postopke odločanja.
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak ni naklonjena kanalu C0 in sežigalnici.
Fact check: Pritrjujemo obstoječim legitimnim strokovnim pomislekom glede umestitve sežigalnice v Ljubljano zaradi obstoječe obremenjenosti zraka, kotlinske lege mesta, bližine gosto poseljenih območij, visokih investicijskih stroškov ter vprašanja, ali je bil postopek načrtovanja dovolj transparenten in vključujoč. Zato razprava o sežigalnici ni vprašanje »za ali proti odpadkom«, temveč vprašanje, ali je Ljubljana glede na svoje okoljske, prostorske in zdravstvene značilnosti res najbolj primerna lokacija za tak objekt.
VODA
Pregled razpoložljivih podatkov kaže, da za Ljubljano ni mogoče strokovno trditi, da je bila pitna voda na osrednjem vodovodnem sistemu v zadnjih dveh do treh letih onesnažena ali da so bili prebivalci Ljubljane zaradi tega ogroženi.
Podatki za obdobje 2023–2026 ne potrjujejo teze, da bi bila pitna voda na osrednjem ljubljanskem vodovodnem sistemu sistematično kemično onesnažena. V okviru notranjega nadzora je bilo leta 2023 analiziranih 2.818 vzorcev pitne vode, od katerih je bilo 101 mikrobiološko neskladnih. Leta 2024 je bilo pregledanih 2.738 vzorcev, od tega 93 mikrobiološko neskladnih. Ključno je, da gre predvsem za mikrobiološke neskladnosti, ne za dokazano kemično kontaminacijo. Pri kemijskih analizah v letih 2023 in 2024 niso bila ugotovljena pomembna preseganja zakonsko določenih mejnih vrednosti. Leta 2024 pri kemijskih in fizikalno-kemijskih analizah ni bilo ugotovljenih neskladnosti.
Laboratorijska poročila za območje Kleč iz let 2025 in 2026 prav tako niso pokazala preseganj mejnih vrednosti. V vzorcih niso bile ugotovljene bakterije, kot so Escherichia coli, koliformne bakterije, enterokoki ali Clostridium perfringens. Koncentracija nitratov je znašala približno 12 mg/L, kar je bistveno pod mejno vrednostjo 50 mg/L. Skupna vsebnost pesticidov je bila pod zakonsko določeno mejo.
To pa ne pomeni, da razlogov za skrb ni. Poročila kažejo, da so nekateri deli omrežja in manjši vodovodni sistemi občutljivi ter zahtevajo reden nadzor. Posebej so v nekaterih poročilih izpostavljeni sistemi Želimlje, Rakitna, Belo in Topol. V Želimljah je bilo zaradi povečanja mikrobioloških neskladnosti uvedeno stalno kloriranje. Za Rakitno je navedeno, da je bila surova voda fekalno obremenjena, čeprav priprava vode praviloma zagotavlja skladnost pitne vode.
Posebno pozornost vzbuja tudi ugotovljena prisotnost razgradnega produkta glifosata v koncentraciji 0,12 µg/L. Iz javno dostopnega gradiva na spletu ne izhaja, da bi šlo za preseganje mejne vrednosti, saj za to ni določene posebne mejne vrednosti. Kljub temu je pojav takšne snovi strokovno pomemben in ga je mogoče razumeti kot signal za nadaljnje spremljanje stanja kakovosti vode.
Fact-check ocena: Voda v Mestni občini Ljubljana je zdravstveno ustrezna, vendar obstajajo ranljivosti vodnih virov, ki bi jih bilo treba strožje varovati in nadzirati.
ZEMLJA
Po ugotovitvah Poročila o prostorskem razvoju Slovenije 2024 je v Sloveniji največji pritisk na povečevanje pozidanih površin zaradi razvoja stanovanjskih, gospodarskih in prometnih območij v Ljubljani in njeni okolici. Zaradi rasti prebivalstva, dnevnih migracij in povpraševanja po stanovanjih se povečujejo potrebe po novih površinah.
Poročilo zato poudarja, da bi moral prihodnji razvoj temeljiti predvsem na prenovi degradiranih območij in zgoščevanju obstoječe pozidave, ne pa na širjenju mesta na kakovostna kmetijska zemljišča, ki jih je Janković v preteklih letih pozidal. Raziskave kažejo, da so se v Sloveniji v zadnjih 20 letih kmetijska zemljišča postopoma pozidavala, medtem ko se njihov obseg ni ustrezno obnavljal, kar predstavlja dolgoročen problem. Podnebne spremembe namreč ogrožajo stabilnost pridelovalnih območij, suše in poplave pa uničujejo pridelek v državah, od katerih je Slovenija odvisna pri uvozu hrane. Ko so dobavne verige pod pritiskom, postanejo države olj ranljive, cene hrane rastejo, zaloge pa se zmanjšajo. Zato je samooskrba in koriščenje kmetijskih zemljišč izjemnega pomena. MOL je v zadnjih 20 letih gradil nakupovalna središča, velike soseske, Ljubljančanom pa ponuja v najem vrtičke.
SEČNJA DREVES
Ljubljana je na tretjem mestu po deležu zelenih površin med prestolnicami 38 držav članic EEA s 67 % zelene površine – za norveškim Oslom (77 %) in Zagrebom (74 %). 24ur.com
Vendar pa obstaja pomembna opomba: javno dostopnih zelenih površin je le okoli 1 % celotne mestne površine, kar Ljubljano uvršča skoraj na dno evropskih prestolnic po dostopnosti zelenih površin za prebivalce. Mesto je torej izjemno zeleno, a velik del tega zelenila predstavljajo gozdovi in zavarovana območja, ki niso namenjena vsakodnevni rekreaciji. V Mestni občini Ljubljana je 542 m2 javnih zelenih površin na prebivalca. Mesto prekriva kar ¾ zelenih površin, okoli 40 % občinske površine je prekrite z gozdovi. Drevesa namreč predstavljajo pomemben del mestne infrastuktue. Znižujejo temperaturo zraka za približno 3 do 8 °C (mestni toplotni otoki so resna nevarnost), čistijo zrak, zadržujejo meteorno vodo in zmanjšujejo nevarnost poplav ter zagotavljajo senco, kar prispeva tudi k nižjim stroškom hlajenja stavb. Vendar pa se v Ljubljani ob vseh gradbenih projektih javnost upravičeno sprašuje zakaj prihaja do sečnje dreves. Da bi to sicer potrdili, bi morali imeti javno dostopne podatke o sečnji dreves, ki pa je niso dobili. Na voljo so le članki in pa delni podatki MOL in gozdarske evidence ZGS za gozdna območja.
Znano je, da se je v času županovanja Jankovića zgodilo več odmevnih posekov dreves, ki so sprožili ogorčenje javnosti. Žurnal24 je leta 2013 pisal o sečnji v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, kjer je bilo posekanih 38 hektarjev gozda oziroma okoli 1.157 kubičnih metrov lesa. To je bil drugi največji posek dreves v Ljubljani, o katerem so poročali mediji. Žurnal24
Okoli leta 2023 je sledil nov odmeven posek na območju Rožnika: bilo je posekanih 400 dreves oziroma 773 kubičnih metrov lesa, kar je povzročilo veliko negodovanja v javnosti. Nasprotniki goloseka, so govorili o masakru in ocenili, da se izvaja sečnja zaradi vil, ki bodo nastale na tem območkju. Vir: Čas za zemljo, Žurnal24
Januarja 2025 so drevesa sekali tudi na pobočju Grajskega griča. Posekali naj bi kar 205 dreves! Posekana drevesa so odvažali s helikopterjem. N1
Ta hip (junij 2026) je v Ljubljani napovedana sečnja dreves. Kot pojasnjujejo na MOL, gre za suha in poškodovana drevesa, ki zaradi svojega stanja predstavljajo nevarnost za mimoidoče in premoženje. Med lokacijami sečnje je Trg republike, kjer bodo odstranili dve suhi brezi , nagnjen javor na Celovški cesti ter suho češnjo na priljubljenem Petkovškovem nabrežju. V Tivoliju bodo sekali hraste in kostanj, na Poti spominov in tovarištva hrast in še ob Vojkovi in Poti ob Savi. Na občini ob tem zagotavljajo, da za vsako odstranjeno drevo poskrbijo z nadomestno zasaditvijo in se hkrati pohvalijo, da ima Ljubljana naziv »Mesto dreves«
Od MOL sicer nismo prejeli podatkov o sistematičnih posekih. Imajo pa na spletnih straneh zapisano, da “odstranjujejo samo drevesa v fazi odmiranja ali invazivne vrste dreves, ki povzročajo škodo. Če je zasajena vrsta dreves, ki na območju ne uspeva dobro, jih nadomestimo s primernejšo vrsto. Ko se pojavi potreba po odstranitvi drevesa z nekega območja, skladno s strokovnimi smernicami skrbno proučimo vse možnosti, ki bi prispevale k ohranitvi drevesa. V določenih primerih pa žal to ni mogoče, če ni primernih pogojev za rast drevesa, npr. premalo prostora (podzemnega ali nadzemnega), prisotnost določenih podzemnih komunalnih vodov v bližini ali na samem mestu, spremenjen prometni režim, preureditev površine … V takšnih primerih poskušamo drevo presaditi, če pa to ni možno, ga s tehtnim razlogom odstranimo in poskušamo nadomestiti z novim ali celo več drevesi.”
ZNANSTVENE RAZISKAVE GLEDE SEČNJE
Vendar pa znanstvene raziskave kažejo, da v velikih mestih v prvem letu po sajenju propade kar 30 % na novo posajenih dreves, nadaljnjih 30 % pa v naslednjih desetih letih. Odrasla, starejša drevesa predstavljajo veliko močnejši naravni sistem in zagotavljajo bistveno večje ekosistemske koristi kot mlada drevesa. Vir: Caszazemljo.
VIR: Čas za zemljo
PREŠERNOVA-RIMSKA
Maja 2025 so drevesa nekoliko zrasla, niso pa dosegla številčnosti, mogočnosti, razvejanosi in rasti, ki so jo imela prej.
Tudi pri prenovi Linhartove ulice v Ljubljani, kjer so drevesa presadili, druga pa posekali, je MOL obljubil, da bodo posadili več dreves, kot jih je bilo doslej. Kot je poročal Pop tv, naj bi 154 dreves po rekonstukciji nadomestilo 195 dreves.
SNEBERJE
Kar se tiče zemljišč, na Preiskovalno.si opozarjamo samo na en primer: Po naših zanesljivih informacijah je bil nasip v Sneberjah narejen z nanosom gradbenih odpadkov iz Dobrunj, kjer so bile odkrite rakotvorne snovi. Po katrastrofalnih poplavah avgusta 2023 so začeli utrjevati in graditi začasni nasip ob Savi v bližini sneberskega nabrežja. Nasip se na desnem bregu Save, neposredno ob brzicah, razteza v dolžini 350 metrov. Državo je gradnja stala 350.000 evrov. Nasip je gradilo podjetje Hidrotehnik. Projekt je vodila Direkcija za vode RS, ki je spadala pod nekdanje Ministrstvo za naravne vire. (spodaj nasip prej in zdaj)
Prav Hidrotehnik je zadolžen za urejanje območja srednje Save, prav za ta vodotok država po poročanju medijev nameni največ milijonov. Direkcija je Hidrotehniku od leta 2023 pa do danes nakazala že skoraj 110 milijonov evrov. Plačila so začela naraščati po poplavah.
Lastnika Hidrotehnika sta preko CGP (EBONITETE.SI) in povezanih podjetij Dari in Vesna Južna, gradbinca, ki sta bila ključna akterja tudi v konzorciju družb pri izgradnji zapora v Dobrunjah. Po poročanju Financ sta se letos zavihtela na prvo mesto lestvice najbogatejših Slovencev.
Kot smo razkrili na Preiskovalno.si, je ob nasipu ob Savi okoli 4500 kubičnih metrov zemljine, po naših zanesljivih informacijah tudi z območja Dobrunj. Antona Grandovca smo vprašali, ali je tja vozil odpadke iz Dobrunj. Odgovoril je: »Če sem vozil, je bil to predelan material iz zaporov in ne gradbeni odpadek direktno.« Pri projektu je sodelovala tudi MO Ljubljana z županom Zoranom Jankovićem, ki je Hidrotehniku v zadnjih desetih letih izplačal 40 milijonov.
Na župana Jankovića smo zato naslovili vprašanja o tem, ali dovoli nasipanje gradbenih odpadkov iz gradbene jame v Dobrunjah in kako komentira domneve, da so v odloženih gradbenih odpadkih lahko tudi nevarne snovi, pri čemer je lahko ogroženo zdravje prebivalcev in okolja, če se bo material iz nasipov spiral v podtalnico, vodotoke. Iz MOL so nam sporočili le, da z navedenimi zadevami Mestna občina Ljubljana nima nič. Ta teden smo poslali nova novinarska vprašanja, odgovorov še nismo prejeli.
Fact Check: Na voljo so zelo zanesljive informacije, ki vzbujajo dvom o izvoru materiala, ki so ga peljali v Sneberje, da bi tam uredili nasip, vendar v Sneberjah nikoli ni bilo izedeno neodvisno vzorčenje. Mestna občina bi lahko v skrbi za svoje prebivalce dala vzorčiti nasip in tako razblinila vse dvome. Kemijska analiza odpadkov v Dobrunjah, ki jo je izdelalo podjetje Ikema, je namreč pokazala prisotnost rakotvornih, mutagenih in ekotoksičnih spojin. Če so te res pristale v Sneberjah, bi lahko ob poplavah Save odpadne snovi iz nasipa pronicale v podtalnico in na okoliška kmetijska zemljišča, kjer rastejo vrtnine.
Okoljsko ministrstvo bi moralo preveriti izvor materiala v nasipu ter z neodvisnim vzorčenjem ugotoviti, ali so v njem prisotne nevarne snovi.
PROBLEMATIČNI GRADBENI PROJEKTI
KANAL C0
Čeprav kanal C0 ni isto kot pitna voda iz pipe, je povezan z vprašanjem varovanja vodonosnika. Projekt, ki je v aključni fazi oziroma ga je zaustavilo sodišče, poteka na okoljsko občutljivem območju, zato je bila celotna javna razprava o tveganjih legitimna. Presoja se namreč, kako varna bi bila infrastruktura v primeru napake, poškodbe, potresa, slabega vzdrževanja ali izrednega dogodka. Ali bi bil lahko ogrožen vodni vir?
Pri kanalu C0 je zato znanstveno pravilnejša formulacija: trenutno razpoložljivi podatki ne dokazujejo onesnaženja pitne vode, potrjujejo pa, da gre za poseg, ki zahteva visoko stopnjo previdnosti, transparentnosti in neodvisnega nadzora.
Kanal C0 je odprl tudi vprašanje delovanja pravne države in zaupanja državljanov v institucije.
V zadnjih letih so bili pri projektu C0 sprejeti številni upravni in politični akti, ki so omogočali nadaljevanje gradnje. Hkrati pa so prav sodišča večkrat ugotovila postopkovne in pravne pomanjkljivosti teh odločitev.
Upravno sodišče je leta 2026 razveljavilo odločbo ministrstva za okolje, s katero je bilo odločeno, da presoja vplivov na okolje ni potrebna. Sodišče je ugotovilo, da je bila odločba izdana nezakonito, saj jo je podpisala oseba brez ustreznega pooblastila. Zadevo je vrnilo v ponovno odločanje. Hkrati je sodišče opozorilo tudi na vprašanja glede uporabe zakona in pravnomočnosti predhodnih odločitev. To ni bil osamljen primer. Ustavno sodišče je presodilo, da je bila prekategorizacija nekaterih zasebnih zemljišč v občinske ceste neustavna ter da bi morala občina zemljišča predhodno odkupiti ali izvesti postopke razlastitve v skladu z zakonodajo.
Prav tako je upravno sodišče v ločenem postopku ugodilo lastnici zemljišča na trasi kanala C0 in ugotovilo nezakonito omejitev njene lastninske pravice. Sodišče je opozorilo, da upravni organ ni ustrezno obravnaval vseh njenih pomislekov, med drugim tudi glede zaščite pitne vode in sorazmernosti posega v zasebno lastnino.
Zaradi teh odločitev se zastavlja širše vprašanje: če državni organi sprejemajo odločitve, ki jih morajo nato popravljati sodišča, kdo v resnici predstavlja varovalko pravic državljanov? Primer C0 kaže, da so v več ključnih trenutkih prav sodišča odigrala vlogo korektiva izvršilni oblasti.
Še bolj zaskrbljujoči pa so bili fizični konflikti na trasi gradnje. Marca 2026 so mediji poročali o incidentu, v katerem so lastniki zemljišč trdili, da so jih varnostniki fizično napadli, podrli na tla, odstranili z zemljišč ter obračunali še z drugimi prisotnimi osebami. Navedbe so predmet različnih interpretacij in postopkov, vendar že sam obstoj takšnih dogodkov odpira resno vprašanje razmerja med oblastjo, ki jo predstavlja župan Janković in posamezniki. V demokratični državi bi morali biti spori glede zemljišč, služnosti ali razlastitev rešeni po pravni poti, ne pa ob prisotnosti varnostnikov in fizičnih obračunov.
Morda največji nauk afere C0 ni le vprašanje infrastukturne varnosti in ogroženosti pitne vode, temveč vprašanje zaupanja. Del javnosti je dobil občutek, da se je projekt izvajal tudi takrat, ko so bile odprte pomembne pravne dileme, medtem ko so morali posamezni lastniki zemljišč in civilne iniciative svoje pravice dokazovati na sodiščih. Prav zaradi tega je kanal C0 postal simbol širšega vprašanja: kako učinkovito so v Sloveniji zaščitene lastninska pravica, pravica do pravnega sredstva in pravica do sodelovanja javnosti pri velikih infrastrukturnih projektih. Kritiki županu očitajo avtoritaren način odločanja in premajhno vključevanje stroke ter prebivalcev.
Ključni viri : povzetek analiz VOKA SNAGA 2023–2024, laboratorijskih poročil 2025–2026, članka o EEA lestvici zraka in članki Preiskovalno.si o Sneberjah. Odgovori vseh relevantnih služb. VOKA SNAGA objavlja letna poročila o pitni vodi in priloge k poročilom. (vokasnaga.si) EEA (eea.europa.eu) ARSO, Dokumenti Preiskovalno.si Dobrunje, medijski viri, dokumenti gov.si, odgovori na novinarska vprašanja, tuji mediji.
STOŽICE
Športni park Stožice je eden najbolj znanih primerov nedokončanega javno-zasebnega projekta v Sloveniji. Športna dvorana in nogometni stadion sta bila dokončana leta 2010, medtem ko načrtovani trgovski center ni bil dokončan in še danes ni zgrajen. Projekt je izvajalo podjetje Grep, ki je pozneje končalo v stečaju, za seboj pa pustilo več milijonov evrov dolgov. Med največjimi posledicami so bili neplačani podizvajalci, od katerih številni za opravljena dela niso nikoli prejeli celotnega plačila, nekatera podjetja pa so zaradi tega končala v stečaju.
Projekt so spremljali tudi očitki o spornih poslovnih praksah. Eden od najbolj odmevnih primerov je bil nakup prostorov za centralno hladilno strojnico, kjer tožilstvo trdi, da je javno podjetje kupilo prostore po previsoki ceni oziroma v času, ko etažna lastnina še ni bila urejena. Zaradi tega še vedno potekajo sodni postopki, obtoženi pa očitke zavračajo.
ILIRIJA
Gradnja Ilirije naj bi sprva stala 36 milijonov, na koncu pa se je znesek podvojil. To ni običajna podražitev, nesprejemljivo pa je, da le nekaj mesecev po odprtju bazen sploh še ni zaživel in da ima projekt kup težav z odvodnjavanjem, ploščicami, algami. Projekt, ki je po besedah župana poln superlativov, je daleč od zgleda uspešne in kakovostne gradnje.
Nekateri Ljubljančani se pritožujejo tudi nad cenami, saj so te bistveno višje kot v bazenih v drugih evropskih mestih. Javna kopališča namreč niso namenjena ustvarjanju dobička, temveč opravljajo pomembno družbeno funkcijo. Tako kot knjižnice, parki, športna igrišča in javni prevoz predstavljajo del infrastrukture, ki prebivalcem omogoča kakovostnejše in bolj zdravo življenje.
Plavanje velja za eno najbolj zdravih oblik rekreacije. Priporočajo ga zdravniki, fizioterapevti in športni strokovnjaki, saj je primerno za otroke, mladostnike, odrasle, starejše in osebe s poškodbami ali zdravstvenimi omejitvami. Javna kopališča so zato pomemben del preventivne zdravstvene politike, saj spodbujajo gibanje in zmanjšujejo tveganje za številne kronične bolezni. Posebno vlogo imajo tudi pri razvoju otrok in mladih. Na njih trenirajo plavalni klubi, športna društva, šole plavanja in rekreativci. Za mnoge otroke predstavljajo prvi stik s športom, ki lahko kasneje preraste v tekmovalno dejavnost ali vseživljenjsko navado zdravega gibanja.
Ilirija — prekoračitev
+100%
36M → 72M €
Zato se zastavlja vprašanje, kakšen je namen javnega kopališča, če postane cenovno nedostopno delu prebivalcev. Če družina z več otroki za nekajurno uporabo bazena odšteje več deset evrov, se lahko javni objekt postopoma spremeni v storitev za tiste z višjimi prihodki, namesto da bi ostal dostopen širši skupnosti. Seveda vzdrževanje sodobnih bazenskih kompleksov ni poceni. Ogrevanje, filtracija vode, zaposleni in investicijski stroški predstavljajo pomemben finančni zalogaj. Toda prav zato se postavlja vprašanje, kakšen delež stroškov naj nosijo uporabniki in kakšen delež lokalna skupnost, ki je objekt financirala z javnim denarjem. Pri javnih kopališčih namreč ne gre zgolj za ekonomiko, ampak za odločitev, kakšno mesto želimo: mesto, ki šport in zdrav življenjski slog spodbuja, ali mesto, kjer postajajo tudi osnovne rekreativne dejavnosti vse bolj odvisne od debeline denarnice. Zato torej namesto fact checka župana sprašujemo, ali Ljubljančani projekt plačamo dvakrat: najprej pri gradnji in drugič še pri uporabi.
NADVOZ DUNAJSKA
Še en gradbeni projekt Zorana Jankovića, ki se je zaključil že decembra lani in ni prinesel izboljšanja, je podvoz pod Dunajsko. Izvajalec del je CGP v konzorciju s partnerji SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, GH Holding in Gorenjska gradbena družba. Kaj so delali, da težav s podvozom niso odpravili?
Preteklo neurje je namreč pokazalo prizore na delno poplavljenih vozil, ki so povzročili težave, čeprav jih ne bi smeli, saj je MOL decembra 2025 zaključil 2,5 miljona evrov vreden projekt, v katerem naj bi uredili nov sistem odvodnjavanja, zgradili črpališče in izvedli takšne posege, ki preprečujejo poplavljanje vozišča ob močnejših nalivih. Izjave po prenovi so šle v smer »izjemno pomembnega infrastukturnega posega, ki bo izboljšal pretočnost prometa in odpravil težave«, vendar se to ni zgodilo. Poleg tega podzvoza so nam bralci Preiskovalno.si poslali zgodbe o težav tudi iz drugih ljubljanskih predelov (Celovška in Situla).
Na Preiskovalno.si se strinjamo, da bi bila potrebna celotna revizija posla prenove projekta nadvoza Dunajska.
BREZPLAČNA PARKIRIŠČA
Parkirna politika je po mnenju številnih prebivalcev vse bolj usmerjena v zaračunavanje parkiranja. Kritiki opozarjajo, da mesto ni zagotovilo dovolj novih parkirnih zmogljivosti. Ali dela MOL za svoje prebivalce ali dela za polnjeje lastne blagajne? To je glavno vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak prebivalec mesta.
Skoraj vse soseske imajo parkirne avtomate. Primer: ob Glavarjevi ulici so okoli leta 1970 zgradili tri stolpnice z okroglimi balkoni. Oranžne, rumene in lila. Vsaka stolpnica je imela pripadajoča parkirna mesta, takrat je bilo avtomobilov malo. Največje parkirišče pa je bilo čez cesto. Tam ,kjer danes stoji VO-KA. Ukrep MOL je bil, da so veliko parkirišče zazidali in prebivalcem ponudil parkirno mesto v garaži VO-KE za 100 evrov mesečno. Vdolž Glavarjeve ulice je MOL postavil parkomate, redarji so začeli pisati kazni. Stanovalci Glavarjeve so bili tiho.
In nato se je začelo širiti po drugih ulicah v Ljubljani, dokler po 20 letih Janković ni naletel na konkreten odpor v Štepanjskem naselju, kjer so ga stanovalci ečkrat opozorili na izrazito pomanjkanje parkirnih mest. Župan je v Štepanjskem naselju želel dodatno zaračunavati in omejavati parkirna mesta, hkrati pa ni predstavil ali ponudil novih parkrinih mest.
Stanovalci so opozorili tudi na to, da je k pomankanju parkirnih mest prispeval prav MOL, saj je na območju umestil nove zgradbe, programe, ki so povečevali promet v naselju, predvsem v času, ko se stanovalci vračajo domov. Stanovalci so še poudarili, da mora župan uvesti parkirni režim, ki bi lahko postal model tudi za druge ljubljanske soseske. Njegovo izhodišče je zagotoviti enostavno parkiranje za prvi avtomobil vsakega gospodinjstva, medtem ko se obiskovalce ter druge oziroma tretje avtomobile gospodinjstev postopoma preusmeri drugam. Ena od možnosti je partnerstvo s trgovskimi centri, kjer bi se z nočnimi dovolilnicami lahko uporabljale neizkoriščene parkirne površine.
Na Preiskovalno.si menimo, da je parkirna politika za stanovalce izjemno slaba in je naravnana za potrebe MOL in polnjenje občinske blagajne, ne pa za potrebe stanovalcev, prebivalcev.
STANOVANJSKA POLITIKA
Župan Janković je izjavil, da bo do konca leta 2027 kvadratni meter stanovanja v Ljubljani stal 3000 evrov brez davka. Kakšna pa je realnost?
Po podatkih Geodetske uprave je v Ljubljani srednja cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja prvič presegla 5.000 evrov. V prestolnici so se cene na letni ravni zvišale za 540 evrov za kvadratni meter. Večjega padca cen za zdaj ni pričakovati, razen v primeru resnejšega globalnega gospodarskega pretresa. Delo je pred dnevi poročalo, da so cene rabljenih stanovanj že skoraj ujele cene novih.
Problem Ljubljane je tudi pomankanje študentskih sob in stanovanj, povečuje pa se tudi število brezdomcev. »Brezdomstvo je resen problem tudi v Ljubljani in tudi pomanjkanje stanovanj,« je priznal Janković. S tem se je odzval na novinarsko vprašanje o izsledkih raziskave o brezdomstvu v Ljubljani, ki jo je za Slovenijo koordinirala ljubljanska Fakulteta za družbene vede. Med drugim so ugotovili, da se povečuje brezdomstvo med mladimi ter da je vzrok brezdomstva pri nekaterih tudi odpoved najemnega razmerja.
V Ljubljani se trenutno gradi več stanovanj, najnovejši projekti so na Zvezni ulici, Mesarski, Litijski in Rakovi Jelši.
Prav tako so začeli projekt vzpostavitve 100 postelj za brezdomce na vogalu Fabjanovega mostu in Poljanske ceste. »To je odgovor mesta na problem ljudi, ki nimajo za najemnino,« je za Večer dejal župan.
Že leta pa se pojavljajo tudi očitki na Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, ki naj bi stanovanja dodeljeval tujcem, ne pa slovenskim državljanom, ki imajo stalno prebivališče v Ljubljani že več kot 20 let. Točkovni sistem se je prav zaradi poročanja medijev in številnih domnevnih zlorab lani spremenil.
___________________
POD ČRTO
Za prebivalca Ljubljane je bistvena kakovost vsakdanjega življenja: ali diha čist zrak, ali pije varno pitno vodo, ali si lahko privošči dostopno stanovanje, ali živi v okolju, ki varuje zdravje, naravo in javni prostor. To so merila, po katerih bi morali presojati uspešnost vsake mestne oblasti.
Ljubljana ima vse možnosti, da postane eno najbolj kakovostnih mest za življenje v Evropi, vendar tega napredka ni mogoče meriti s številom elitnih stanovanjskih sosesk, trgovskih centrov ali velikostjo investicij. Meriti ga je treba po tem, koliko boljše, varnejše, bolj zdravo in dostopno je življenje njenih prebivalcev.
************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Nataša in Barbara
