»Kot izhaja iz 2. člena pogodbe med DRI in Nastop plus, je predmet pogodbe izvajanje izobraževanja – izvedba dveh uvodnih skupinskih delavnic v trajanju vsaj 120 minut in 75 individualnih treningov javnega nastopanja po dve šolski uri. Izobraževanja se je doslej udeležilo že več kot 40 zaposlenih,« so nam na vprašanje, v kakšnem obsegu naročnik izvaja treninge in komu so namenjeni, odgovorili z državne DRI. Pogodba s podjetje Nastop plus je, kot so še navedli v DRI, sklenjena v obdobju od 8. maja 2023 za obdobje 36 mesecev za 36.210,00 € brez DDV in 44.176,20 € z DDV. Niso pa pojasnili, katerim profilom zaposlenih so bila ta izobraževanja konkretno namenjena. Dejstvo pa je, da direktorja le redko vidimo nastopati pred kamero, še manj pa delavce državne družbe. Tudi sicer interese podjetja v javnosti običajno zastopa direktor in ne zaposleni.
Na spletu smo poiskali nekaj ponudb za podjetja, kjer se cene delavnic javnega nastopanja gibljejo okoli 3000 evrov za osnovno tridnevno izobraževanje, ki traja po štiri ure. V primeru odločitve za več programov pa celo dopuščajo dogovor o ceni. Našli smo tudi dvodnevni tečaj po ceni 350 evrov. Individualni trening nastopanja pa stane okoli 110 evrov.
Z Nastopom plus trenirajo tudi ministri
Z DRI je zasebno podjetje Nastop plus, komunikacijske rešitve, služilo tudi za časa Cerarjeve in Šarčeve vlade, ko so jim za storitve, kot razkriva Erar, plačali dobrih 41.000 €. DRI bo Pristopu pod direktorjem Primožem Pusarjem, o katerem smo na našem portalu že poročali, kako tesno je vpet v finančno-politično omrežje, in Leonu Magdalencu nakazal 85 tisoč evrov.
Pristop je, kot smo razkrili v članku, kljub Golobovi prepovedi še kar velik prejemnik državnega denarja – največ služi z ministrstvi, energetskimi podjetji in zdravstvenimi ustanovami. Močna prepletenost agencije in politike se je pokazala v času epidemije, ko je bil Pristop pod lupo kriminalistov v aferi z zaščitno opremo. Takrat je oglaševalska agencija posel z maskami urejala tako za gospodarskega ministra Zdravka Počivalška kot tudi za ponudnika Geneplanet. Poleg Pristopa je soustanovitelj družbe Nastop plus Leon Magdalenc, novinar in kolumnist Dnevnika, ki je znan tudi po svojih komentatorskih obračunih z novinarji. V eni od svojih kolumn je grdo obračunal z voditeljico in vsebino oddaje Tarča, ki je govorila o premoči DRI v največjih infrastrukturnih projektih v državi, ob tem pa je kakor pozabil omeniti, da je sam na plačilni listi DRI.
Podjetje Nastop plus je po podatkih Erarja v 20 letih prejelo že 761.344,15 EUR javnih sredstev, med plačniki pa so tudi SDH (74.211 €), ministrstvo za zdravje (57.435 €), državni zbor (50.043 €), ministrstvo za finance (36.596 €), ministrstvo za izobraževanje (36.307 €) ministrstvo za delo (33.321 €) in druge javne ustanove. Posluje z izgubo.
Zlato padalo za odpadle politike
DRI je peskovnik za politične interese in zlato padalo tako za odpadle politike desnega kot levega političnega pola. Po koncu mandata ministra za obrambo v drugi Janševi vladi je v DRI našel zaposlitev Aleš Hojs, ki se je v družbo vrnil tudi po koncu funkcije notranjega ministra leta 2022. Član poslovodstva je bil Tadej Veber, ki je bil pred tem svetovalec ministra SDS Zvonka Černača in član strokovnega sveta SDS. Spomnimo se ga, ko se je pijan pred televizijskimi kamerami opolzko vedel do novinarke Sveta na Kanalu A. Član poslovodstva DRI je postal še en Černačev svetovalec Emanuel Čerček. V nadzornem svetu družbe je do 30. septembra lani sedel Klemen Grebenšek, ki je bil državni sekretar infrastrukturnem ministrstvu v času Cerarjeve vlade, še prej pa je deloval v ožjem krogu gradbenega barona Ivana Zidarja.
Vpliv ministrstva za infrastrukturo in s tem ministrice Alenke Bratušek se kaže v poslovodstvu in nadzornem svetu. Golobova vlada je dva člana uprave, ki ju je v DRI postavila še Janševa vlada, nadomestila z nekdanjo državno sekretarko na infrastrukturnem ministrstvu in nekdanjo članico stranke SAB Nino Mauhler ter pravnikom Mitjem Breznikom. Mauhler je bila nadzornica do konca februarja lani. Še dve sopotnici Bratušek najdemo med nadzorniki DRI. Prva je Tanja Šarabon, generalna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo, leta 2013 pa je bila generalna sekretarka vlade Alenke Bratušek. Druga pa Tanja Bolte, ki je bila v času vlade Alenke Bratušek namestnica generalnega direktorja direktorata za okolje in kmalu napredovala na položaj generalne direktorice. To mesto je ohranila tudi pod Cerarjevo in Šarčevo vlado, med Janševo se je morala posloviti, trenutno pa spet zaseda isto pozicijo. V DRI so poskušali poriniti tudi Dominiko Švarc Pipan, potem ko je odstopila po aferi z nakupom stavbe na Litijski, a je zaposlitev zavrnila.
Od političnega programa za Mira Cerarja do obvladovanja milijardnih projektov
Že tretji mandat družbo vodi politični izbranec zadnjih levih vlad Jurij Kač. Generalni direktor Kač velja za sivo eminenco odločanja na področju infrastrukturne razvojne politike v državi. Tretji petletni mandat mu poteče 14. septembra 2028. Da ima vladajoča politika vpliv in svoje interese v podjetju, dokazuje izbor Kača za vodenje družbe, kamor ga je politika zrinila dobesedno z glavo skozi zid.
Namreč, kot so pisali mediji ob njegovem izboru, je njegovo imenovanje leta 2013 zaradi »suma kršenja delovnopravne zakonodaje, suma dogovarjanja, klientelizma in korupcije pri izboru« v presojo vzel KPK in inšpektorat za delo. Kljub nespornim ugotovitvam KPK, da »uradne osebe v postopku njegovega imenovanja niso ravnale v skladu s pričakovano integriteto odgovornih oseb javnega sektorja«, je SDH, pod katerega okrilje je tedaj sodil DRI, Kača postavil za direktorja.
Vlogo skupščine SDH pa ima slovenska vlada – to pa je takrat zastopala Alenka Bratušek. Lani pa mu je kot infrastrukturna ministrica mandat znova podaljšala.
DRI je celo prišel pod okrilje ministrstva za infrastrukturo pod vodstvom Petra Gašperšiča v mandatu Cerarjeve vlade. Zmagovalcu volitev Miru Cerarju je program za infrastrukturo napisal prav direktor DRI Jurij Kač. V tem času se je začela tudi prva faza milijardnega železniškega projekta– izvedba investicijskega programa za drugi tir Koper–Divača. Za slednjo pa je ekonomist Jože P. Damijan zapisal, »da je bil projekt Drugi tir s strani vodje projekta DRI (Družba za razvoj infrastrukture) zelo nekompetentno, nepregledno, zavajajoče in ‘bogato’ pripravljen.« Kot enega od kiksov pa navedel, »da je vodja projekta (DRI) nepredvidena dela ocenil na 7 %, je izvajalec revizije pa je tveganja (v bistvu predstavljajo nepredvidena dela) ocenil za 2- do 5-krat več.« Politične stranke na oblasti in različne interesne skupine vključno z gospodarskimi lobiji si poskušajo pri državnih infrastrukturnih poslih odrezati svoj kos pogače.
Tudi zaposlenim znotraj DRI se dobro godi. Kot smo že pisali, 110 direktorjev, vodij in drugih zaposlenih uporablja službene avte, za katere so v devetih letih odšteli devet milijonov evrov, tudi zasebno. Povprečna plača znaša 3.560,67 €. Prejemki zaposlenih po individualnih pogodbah so v letu 2023 znašali 2.990.468 €. Prejemki poslovodstva pa 456.877 €.
Ob šestih pravnikih v DRI najemajo tudi zunanje
DRI troši tudi za zunanje odvetnike, čeprav ima v Sektorju za pravne zadeve in javna naročila, katerega pristojnost je med drugim podaja pravnih mnenj in pregled pravne pravilnosti listin, šest zaposlenih z izobrazbo pravne smeri. Na preiskovalno.si smo preverili, katere svetovalne in intelektualne storitve še plačuje v času aktualne vlade. DRI oddaja pravne posle več odvetniškim družbam. Jadek in Pensa je samo lani za pravna mnenja in svetovanje zaslužil 30.000 evrov, Erjavec 19.500 €, Senica pa 15.000 €. Inštitut za razvoj in inovacije Ljubljana, so za svetovanje in stalno psihološko pomoč za zaposlene lani plačali skoraj 9000 €. Slabih 13.000 € so namenili za svetovanje pri notranji opremi paviljona Expo 2020 v Dubaju.
Na DRI pojasnjujejo najemanje zunanjih pravnih storitev: »Odvetniška pisarna Jadek & Pensa je izdelala pravna mnenja v zvezi z ugotovitvami revizije, ki jo je izvajalo Računsko sodišče Republike Slovenije, odvetniška pisarna Senica je svetovala na davčnem področju, in sicer glede izvajanja nadzora nad pravilnostjo davčne obravnave pri predvidenih izplačilih odškodnin zaradi izgube iz kmetijskih dejavnosti, in nudila pomoč pri pripravi pravilnega obračuna davčnih odtegljajev v teh primerih. Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je izdelal pravno mnenje o stališčih Računskega sodišča RS, ki so bila obravnavana tekom postopka, predvsem v zvezi s sodno prakso Sodišča evropskih skupnosti in z doktrino in house. Z odvetniško pisarno Erjavec je DRI sklenili pogodbo za pravno svetovanje za pomoč pri zahtevnejših vprašanjih, s katerimi se v družbi sicer ne srečujemo.«
Računsko sodišče: »Politično motivirano vmešavanje v vodenje poslov družbe«
DRI je največje inženirsko in svetovalno podjetje v državni lasti in deluje kot podaljšana roka vrha izvršilne veje oblasti – z DRI namreč upravlja vlada, njegov skrbnik je ministrstvo, v njegovem nadzornem svetu pa so javni uslužbenci na višjih položajih z različnih ministrstev in organov v sestavi. DRI ima v državi poseben status. Je edino državno podjetje, ki posle pridobiva mimo javnih naročil. Gre za t. i. in house podjetje, ki za javne naročnike opravlja investicije v glavnem v železniško in cestno infrastrukturo ter tudi izvaja nadzor nad gradnjami. Največji naročniki DRI so infrastrukturno ministrstvo, direkcija za ceste in Dars. Med največjimi projekti pa so: drugi tir, predor Karavanke, cestna in avtocestna infrastruktura, investicije v zdravstvu, pod njihovim okriljem je tudi mariborsko letališče, ki zadnji mesec propada zaradi uničujočega neurja, saj država še ni začela sanacije poškodb milijonske vrednosti.
Kot je v reviziji DRI, ki je prečesalo obdobje 2020, ugotovilo Računsko sodišče, je v družbi veliko tveganje za korupcijo in neustrezno porabo javnega denarja. Velika past je po mnenju Računskega sodišča »politično motivirano vmešavanje v vsakodnevno vodenje poslov družbe ter zloraba njenih resursov za doseganje strankarskih, zasebnih ali drugih ciljev, ki niso v interesu družbe (na primer kadriranje v družbi na podlagi politične pripadnosti, sklepanje donatorskih, sponzorskih in svetovalnih pogodb na podlagi neekonomskih kriterijev).« To pa vodi do financiranja projektov, ki niso nujno v najboljšem interesu širše javnosti.
Črna pika za vlado in infrastrukturno ministrstvo
Računsko sodišče je okrcalo družbo DRI. Izpostavilo je tudi, da »neučinkovito korporativno upravljanje zaradi intenzivne vpetosti predstavnikov vlade in ministrstev v izvajanje lastniške in nadzorniške funkcije v družbi odstopa od priporočil EU in različnih mednarodnih organizacij ter pravil ZSDH-1 glede ločenosti lastniških in drugih (na primer regulatornih) funkcij države v družbah v državni lasti in zahteve po neodvisnosti pri upravljanju družb v državni lasti.« Poleg konflikta interesov obstajajo tudi velika tveganja za prekomerne kompenzacije in obstoj nedopustnih državnih pomoči za DRI ter kršitev pravil Evropske unije o prostem pretoku storitev in konkurence. DRI je, kot je ugotovilo računsko sodišče, nekatere storitve, za katere je sklenil pogodbo kot notranji izvajalec, oddal hčerinski družbi kot podizvajalcu po nižjih cenah, kot jih je zaračunala naročnikom.
Velika pomanjkljivost je, da vlada in ministrstvo nista izvajala nobene sistematične preveritve, koliko bi storitve, ki se prenašajo v izvajanje DRI kot notranjega izvajalca, stale državni proračun, če bi se vsaj deloma izvajale v okviru državne uprave (takšna je tudi bila ureditev do leta 2011) ali v okviru javno-zasebnega partnerstva ali pa bi se zanje izvedel postopek oddaje javnega naročila. Vlada in infrastrukturno ministrstvo sta si zaradi neučinkovitosti pri zagotavljanju pogojev za delovanje in upravljanje DRI prislužila črno piko. DRI pa mora v odzivnem poročilu (rok je septembra) izkazati tudi, da je pripravil načrt za vzpostavitev sistema ločenega računovodstva, ki bo omogočal poslovodstvu družbe in ustanovitelju spremljati poslovne rezultate družbe pri izvajanju različnih dejavnosti. Tako bo DRI lahko preprečeval nevarnost prelivanja sredstev med pridobitnimi in nepridobitnimi dejavnostmi.
