Naj mi kdo pomaga vzbuditi radovednost novinarjev in urednikov. Če pustimo ob strani podrobnosti, je za povprečnega bralca ali poslušalca bistvo sklepa KPK (Komisija za preprečevanje korupcije) videti naravnost nenavadno: Zdaj naj bi odpovedali podpis pogodbe v vrednosti 32 milijonov evrov za nakup dveh nujno potrebnih helikopterjev – in to zaradi avtomatske lučke v prtljažniku, dosegljivem od zunaj?
Žal bodo mnogi res tako razumeli sporočilo KPK, ker poročilo znova ni bilo postavljeno v širši kontekst. V oddaji Odmevi se je sicer Rosvita Pesek pravilno vprašala, ali bo po vseh teh razpravah o dostopu izza glave ali z boka zdaj morda razpis razveljavljen zaradi prtljažnega prostora. Drugi mediji se niti tega niso vprašali. Tako je tema ostala uokvirjena predvsem politično: Ali KPK nagaja Golobovi vladi? Za to je delno odgovoren tudi KPK, a ima po mojem mnenju povsem verodostojno opravičilo. Če imam prav, je uporabila t. i. Al Capone model.
Sporno točkovanje prtljažnega prostora in jasna pristranskost v prid Leonardu
Za mlajše velja razlaga. Al Capone, eden najbolj zloglasnih in najslavnejših ameriških gangsterjev iz 30. let prejšnjega stoletja, je bil odgovoren za številne umore in druge zločine. Toda prič ni bilo – so bodisi utihnile, bodisi so jih utišali. Nato pa se je nekdo spomnil, da je najlažje dokazati kršitve davčne zakonodaje. Če ne moreš pojasniti izvora denarja, ki ga trošiš, greš za dolgo časa v zapor brez potrebe po pričah. Al Capone je bil obsojen na najvišjo možno kazen – enajst let.
Tudi KPK se je v časovni stiski in ob zapleteni materiji znašel podobno: Od vseh spornih zadev je natančno opredelil eno nesporno – prtljažni prostor, dosegljiv z zunanje strani. Razpisna komisija je petim možnostim pod pretvezo večje varnosti pri uporabi predvidela možnost pridobitve po štiri točke. Med njimi tudi možnosti nedefiniranega prtljažnega prostora, dostopnega od zunaj. Te štiri točke niso bile nepomembne. Za primerjavo: kar 1,6 milijona evrov nižja cena je prinesla le 2,75 točke.
Te štiri dodatne točke same po sebi sicer morda ne bi bile dovolj za tako oster sklep, kot je zahteva po razveljavitvi razpisa na DRK (Državna revizijska komisija). Vendar je ključno, da so se piloti Letalske policijske enote – med njimi očitno tudi člani komisije – dobro zavedali, da bo Leonardov AW-169 te točke dobil, Airbusov H-145 pa jih nikakor ne more. To je dokaz jasnega in namernega ravnanja v korist ponudnika Leonardo S.a.S. Še posebej, ker MNZ in policija nista ponudila KPK niti približno zadovoljivega pojasnila, zakaj bi to pomenilo povečano varnost in učinkovitost operacij.
Tako dvoma o pristranskosti ni moglo biti. In tako kot je moral Al Capone v zapor »samo« zaradi davkov, je tudi tu jasno, da so v komisiji prevladali tisti, ki so hoteli zmago AW-169 s prečnimi nosili. To bo moral upoštevati tudi DRK.
Hidravlika in rdeči kartoni
KPK se zato ni bilo treba ukvarjati niti z drugim spornim merilom – štirimi točkami za helikopter, ki zmore leteti še 30 minut po popolnem izpadu hidravlike. Komisija je vedela, da to zmore le Leonardov AW-169, Airbusov H-145 pa največ deset minut (kar pomeni še vedno več kot 20 km leta). Za helikopter, namenjen HNMP, je to dovolj, saj pilot lahko najde primerno mesto za pristanek, posebej, ker pri nas ne letijo nad morjem. Dogodek popolne odpovedi hidravlike pa je izjemno redek. Kriterij je sicer legitimen, ker nekaj malega doda k varnosti, a z največ eno točko, nikakor pa s štirimi.
Priznam, da sem bil ob branju sporočila KPK tudi sam zaskrbljen, ali bo prtljažni prostor res dovolj za razveljavitev razpisa. Ne smemo pozabiti, da je H-145 zaostal za konkurentom za 10,15 točke, ob tem, da je komisija ugotovila, da ne izpolnjuje štirih zahtev iz tehnične specifikacije. Dve sta bili povsem bizarni (sistem Tetra in vrstni red vklapljanja filtrov reflektorja), dve pa zelo sumljivi tehnični zahtevi.
Prva zahteva: HOGE pri MTOW (3800 kg). To preprosto pomeni, da bi imel Airbusov H-145 težave z lebdenjem pri največji dopustni vzletni teži, toplem vremenu in višini 2.865 m. Toda noben helikopter ne odleti v gore s polnim rezervoarjem goriva, ki zadostuje za 650 km. Ob manj goriva H-145 brez težav lebdi, kar člani komisije iz LPE zelo dobro vedo. A vseeno je dobil rdeči karton.
Druga zahteva: Zahteva po sistemu za spremljanje stanja helikopterja, ki mora vključevati tudi uravnoteženje rotorjev. Airbus Helicopters Deutschland je zapisal, da priporoča dodatno orodje za začetno nastavitev, a komisija je to razlagala kot dokaz, da sistema ne bo. Tako je H-145 dobil še drugi rdeči karton.
Odsotna merila v škodo HNMP
Zdaj je jasno, zakaj se KPK s temi štirimi kartoni ni ukvarjal, saj mu ni bilo treba, ker je imel v rokah nesporno in lažje dokazljivo kršitev. Vendar se bo z njimi moral ukvarjati DRK.
Na DRK bodo preložena tudi druga nenavadna merila, o katerih sem pisal že prej. Popust na rezervne dele namesto realnih stroškov ure letenja, nagrajevanje višje hitrosti letenja, hkrati pa odsotnost ključnih meril, ki bi nagrajevala večjo okretnost in ustreznost H-145 za HNMP, vključno z dostopom do pacienta izza glave.
Da ne bo pomote! Če bi bil razpis zasnovan pravilno in bi zmagal Leonardov AW-169 EMS L, s tem sam ne bi imel težav. Motilo me je le, da je bil Leonardo privilegiran, medtem ko bi ob pravičnih merilih lahko prav tako sodeloval s primernim helikopterjem in celo zmagal z dovolj ugodno ceno.
Za konec še zanimivost: od 16 helikopterjev AW-169, registriranih v Združenem kraljestvu, jih je sedem v lasti SAS (Specialist Aviation Services), in to vseh s podolžnimi nosili. Verjetno imajo enako konfiguracijo tudi številni drugi.
Igor Kadunc je nekdanji generalni direktor RTVSLO in direktor STA.
