Avstrija, Irska, Švica niso v zvezi Nato. In niso edine. Zakaj Slovenija ne bi sledila državam, ki zagovarjajo mir, nevtralnost in ne zavezništva?
Predsednik vlade Robert Golob je v svojem prvem odzivu na potrditev posvetovalnega referenduma Levice o dvigu obrambnih izdatkov poudaril, da bo Svoboda naslednji teden vložila svojo referendumsko pobudo o članstvu Slovenije v Natu. »Možni sta samo dve poti – ali ostanemo v Natu in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo.« Pogledali smo, kaj pomeni izstop in katere države niso v zavezništvu.
Mir ni šibkost, je odločitev za dialog, je vera v varnost, ki se ne gradi z orožjem temveč za diplomatskim omizjem. Zakaj Slovenija ne bi sledila državam, ki zagovarjajo mir, nevtralnost in ne zavezništva Nata?
Nato je sodeloval v vojnah brez obrambne podlage
Slovenija je 29. marca 2004 postala članica zveze Nato, vojaškega zavezništva, ki je po hladni vojni svojo prisotnost razširilo vse do ruskih meja. Ranljivi po osamosvojitveni vojni smo se Slovenci odločili za ta korak, vendar pa se v zadnjih letih in vojaških napetostih vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali še verjamemo, da se tako gradi mir?
Nato je bil leta 1949 ustanovljen kot orodje imperialističnih sil in od svojih začetkov izvaja agresivno vojaško politiko in ne miru, čeprav je bil zasnovan kot obrambna organizacija. Ta obrambna organizacija pa je hitro dobila krila in se razširila zunaj svojih meja pod pretvezo humanitarnosti in vojne proti terorizmu, celo brez neposredne obrambne podlage. Natove sile so v zadnjih tridesetih letih tako napadle Jugoslavijo, Irak, Sirijo, Libijo in druge države, kjer je umrlo več kot milijon ljudi. Nato je sicer organizacija, ki je pod dominacijo ZDA.
Okoljski pritisk
Po podatkih različnih medijev ima oboroževanje izjemno slabe posledice na okolje, svetovna orožarska industrija velja za eno največjih posamičnih onesnaževalk, v letu 2023 je prispevala skoraj 5,5 % vseh proizvedenih emisij toplogrednih plinov. Letalska industrija za primerjavo prispeva 2,1 % vseh proizvedenih emisij toplogrednih plinov. Peace Economy Project in CEOBS poudarjata, da vojna in vojaški treningi motijo kopenske in morske habitate, ustvarjajo kemično in hrupno ter svetlobno onesnaženje ter vodijo v upad različnih populacij. Kot je sinoči v Odmevih povedala Lučka Kajfež Bogataj, Slovenijo bolj ogrožajo podnebne spremembe kot fiktivni sovražnik, ki nas bo napadel.
Argumenti za razmislek o izstopu
Vojaška nevtralnost kot temeljna vrednota
Obstajajo evropske države, ki že desetletja dokazujejo, da vojaška nevtralnost ni neodgovorna, temveč strateško premišljena odločitev. Avstrija, Švica, Irska, Malta in Ciper niso članice Nata, pa kljub temu zagotavljajo visoko raven varnosti svojim državljanom. Nekatere so celo zapisale nevtralnost v ustavo (Avstrija, Švica).
Zmanjšanje tveganja vpletenosti v tuje vojaške konflikte
Članstvo v Natu pomeni tudi sodelovanje v misijah, ki niso vedno neposredno povezane z obrambo lastnega ozemlja. Slovenija je že sodelovala v Afganistanu, Iraku in drugih operacijah, kjer se pojavljajo etična in politična vprašanja glede legitimnosti in posledic. Nevtralnost bi državi omogočila samostojno odločanje brez pritiska zavezniških obveznosti.
Slovenija kot miroljubna država
Države kot Irska in Švica so pogosto izbrane kot posredniki v mirovnih procesih prav zaradi svoje neudeleženosti v vojaških blokih. Nevtralna Slovenija bi lahko igrala pomembnejšo vlogo v diplomatskih prizadevanjih, še posebej v regiji Zahodnega Balkana. denar bi namesto v vojaško opremo lahko šel v zdravstvo, šolstvo, okolje in kibernetsko varnost.
Neodvisnost od velikih sil
Nato ni enakopraven klub. ZDA ima nesorazmerno vlogo pri odločanju in operacijah, evropske članice pa pogosto sledijo smernicam Washingtona. Izstop bi bil tudi izraz suverenosti – neproporcionalne odvisnosti od velesile, ki ima svoje lastne interese.
Države, ki niso članice Nata:
- Avstrija: Nevtralnost od leta 1955, zapisana v ustavi. Se sicer javno politično opredeljuje.
- Švica: Tradicionalna stalna nevtralnost, ni niti članica EU.
- Irska: Ohranila nevtralnost, sodeluje le v humanitarnih in mirovnih misijah.
- Malta: Nevtralnost zapisana v ustavi, članica EU, a ne Nata.
- Ciper: Članica EU, a ne Nata – deloma zaradi nerešenega konflikta s Turčijo.
Slabe plati izstopa iz Nata
Katere bi bile slabe plati izstopa iz Nata? Ali zares obstajajo? Članstvo v Natu temelji na načelu, da napad na eno članico pomeni napad na vse. Po izstopu bi pač Slovenija v primeru zunanje vojaške grožnje ostala sama. To pa pomeni, da bi morala imeti lastno vojsko, obrambo in obveščevalne službe. In koliko bi nas to stalo? A kdo je naš zunanji sovražnik? Slaba plat izstopa, kot omenjajo nekateri, je, da bi izstop pomenil omejitev do strateških, vojaških in mednarodnih informacij. Slovenija bi postala opazovalka, ne pa sogovornica pri varnostnih vprašanjih.
A če tako lahko Avstrija, ki je nam najbolj podobna, zakaj ne bi mogla Slovenija? Slovenija bi postala samostojna pri nabavah (odpirajo se vprašanja korupcije), usposabljanjih, vajah, kar pa prinaša tudi dobre plati. Eno najbolj pomembnih varnostnih vprašanj prihodnosti bo povezano s kibernetsko varnostjo, v katero bi morala Slovenija vlagati veliko več sredstev, manj pa v tanke, puške in drugo orožje. Če Slovenija ostane v zavezništvu in ne izpolni zavez o tako visokem financiranju obrambnih izdatkov, pa to za njo nima nikakršnih posledic.
Politični vidik
Stranke opozicije in koalicije so doslej zagovarjale zavezništvo v Natu. V zadnjem času je le ena stranka aktivno zagovarjala izstop Slovenije iz Nata – neparlamentarna stranka Resni.ca.
Levica – kot parlamentarna stranka, je sicer večkrat zagovarjala razpravo o tem in preusmeritev sredstev iz obrambe v socialne, okoljske in mirovne politike. V preteklosti je možnost nevtralnosti omenjala še stranka Bojana Dobovška.
Janša: Slovenija ne bo zapustila Nata
Predsednik SDS-a Janez Janša je na družbenem omrežju X pojasnil, da Slovenija ne more zapustiti zavezništva Nato, tudi zato, ker koalicija nima dovolj glasov v DZ-ju. Na MMC so povzeli Janševe besede:
“Slovenija je formalno postala članica Nato z ratifikacijo mednarodne pogodbe, ki jo v skladu s 3.a členom Ustave RS sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino. Golobova koalicija nima dvotretjinske večine v DZ-ju za njen preklic, zato brez panike. Slovenija ne bo izstopila iz NATO. Kar pa ne pomeni, da ni treba razpravljati o tem, kako in koliko racionalno porabiti za obrambo,” je zapisal Janša.
Pirc Musar si želi pogovora
Predsednica države Nataša Pirc Musar je dejala, da bi se želela o vsem najprej pogovoriti s predsednikom vlade in da se za sestanek že dogovarjata. “Odkrito si morava povedati, kaj se pravzaprav v ozadju dogaja,” je komentirala pobudi za referenduma. Ob tem je poudarila odgovornost in da ni dobro skakati iz ene odločitve v drugo. Želela bi si tudi, da se glave malce ohladijo, je dodala in opozorila, da potekajo po svetu vojni konflikti in da je pomembno, da iščemo rešitve znotraj zavezništva. Ob višanju izdatkov za obrambo pa je treba biti po njenih besedah pozoren tudi na socialno varnost.
Strokovnjaki: Vprašljiva verodostojnost Slovenije
Obramboslovka Jelena Juvan je ocenila, da bo z referendumoma o članstvu v Natu in obrambnih izdatkih dodatno na preizkušnji verodostojnost Slovenije. Za STA je povedala, da je resnično neverjetno in neodgovorno, da ob tem, ko Rusija kaže svojo moč v vojni z Ukrajino, na Balkanu pa so razmere nestabilne, v Sloveniji napovedujemo referenduma.
Kot so zapisali na N1 je evropski poslanec Vladimir Prebilič dejal , da mora Slovenija ostati zanesljiva članica zveze Nato. “O tem ni dvoma in o tem ne sme biti političnega, kaj šele čustvenega izsiljevanja. Izstop iz zavezništva bi ta hip za obrambno nepripravljeno Slovenijo pomenil obvezno naborništvo in takojšnje povečanje izdatkov – krepko nad tem, kar je trenutno napovedano.”
Razmislek
Slovenija ni imperialna sila. Nima vojaških interesov v tujini. Naši otroci ne bi smeli postati del tujih vojaških operacij, kjer se pogostokrat bijejo bitke zaradi interesov, ki niso naši. Izstop iz Nata bi bil jasna zaveza, da želimo živeti v svetu, kjer se konflikti rešujejo za mizo in ne na bojišču. Mir ni pasivnost. Je dejaven napor, da razumemo druge, da spoštujemo različnosti in da konflikte rešujemo brez orožja.
Diplomacija, sodelovanje, izobraževanje, pravičnost so temelji varnosti. Slovenija ima priložnost, da postane glas razuma. Nevtralna država s kredibilnostjo, ki temelji na miru, ne na članstvu v vojaški zvezi. A odločitev je na koncu politična.
