Golobova vlada je leto dni po uničujočih poplavah za promocijo svojih dosežkov najela marketinško agencijo Futura (o tem smo pisali tukaj) – podjetje, ki uspešno sodeluje tudi z aktualno oblastjo. Po letu dni smo preverili, kaj so naredili za denar davkoplačevalcev. Gre za piarovsko promocijo vlade, ki se v propagandni kampanji hvali z obnovo, številni poplavljenci pa medtem še vedno živijo v začasnih nastanitvah ali poškodovanih hišah. Od politične propagande, ki smo jo plačali državljani, nimajo nobene koristi.
»Rada bi še enkrat zaživela na svojem. A ne vem, če bom lahko. Imam dom, iz katerega se moram izseliti, rušitelji so mi spomladi že potrkali na vrata, odškodnina pa je premajhna, da bi si lahko kupila zemljišče in na njem postavila hiško,« nam pripoveduje Cvetka Kočevar iz Letuša, ki po katastrofalnih poplavah še vedno živi v poškodovani hiši, ki je deloma ostala brez vrat, oken in ogrevanja. Čez zimo jo je zeblo, iz sten sta vela mraz in vlaga.
Skoraj tri desetletja je predsedovala lokalnemu rdečemu križu, kjer še vedno pomaga – sama pa ne ve, kje bo živela v prihodnosti. Od države je prejela 364.000 evrov pomoči. »Zemlja me je rešila, ker je domačija velika. Za hiško, staro več kot 40 let, ne bi dobila prav dosti.« Kljub temu ne ve, ali bo lahko kdaj prišla do manjšega doma. Cene zemljišč so visoke, pravi: »120 evrov želijo za kvadratni meter, medtem ko je država zemljišče odkupila za 33 evrov na kvadratni meter. Kredita zaradi starosti ne morem več dobiti, prihrankov pa nimam.«
Cvetka Kočevar / X
Podobno izkušnjo deli več kot 400 družin ali posameznikov – toliko objektov je po katastrofalnih poplavah iz avgusta 2023 neprimernih za bivanje.
Golobova vlada, ki je poplavljencem obljubljala ad hoc rešitve in nove hiše – 100 vsak mesec – skoraj dve leti po ujmi še vedno nima rešitve za številne poplavljence. A ko je v ospredju samopromocija in loščenje podobe v javnosti, je vlada dosti bolj učinkovita.
Dvomi o transparentnosti postopka in favoriziranju izvajalca
Poročali smo, da je Urad vlade za komuniciranje (UKOM) lani naročil komunikacijsko kampanjo »12 mesecev po poplavah«, k sodelovanju pa povabil agencije, ki so tesno povezane z odločevalci v politiki in z zaposlenimi na Ukomu. Posel je na koncu dobila agencija Futura. Naročilo pa je zajemalo izdelavo spletne strani in več video vsebin, vključno s prikazom napredka gradnje več kot 400 nadomestnih objektov. Pojavili so se številni dvomi o transparentnosti postopka in favoriziranju zaradi izbire izvajalca, saj je bila Futura že v preteklosti v središču afere z maketo za drugi tir, dvom pa je dodatno poglobilo dejstvo, da je Futura oddala najnižjo ponudbo tik pod mejno vrednostjo 40.000 evrov.
Preverili smo, kaj konkretno je obsegala pogodba med vlado in Futuro in kaj je agencija dostavila za 38.796 € bruto. Na Ukomu odgovarjajo:
»Agencija je v skladu z vsebino pogodbe pripravila in dostavila:
- komunikacijsko strategijo, ki je bila podlaga za izvedbo komunikacijskih aktivnosti, s katerimi smo javnosti predstavili izvedene ukrepe popoplavne obnove na različnih kanalih (objave na spletni strani GOV.SI in računih državnih organov na družbenih omrežjih, dogodkih na terenu, sodelovanju v različnih oddajah in podobno);
- daljši video, primeren za predvajanje na televizijskih postajah, ki je bil objavljen na naslednjih TV postajah: TV Veseljak, TV Aktual in ETV.
- 7 video prispevkov za objavo na družbenih omrežjih Facebook, X, Instagram;
- spletno mesto Najbolj ogroženi objekti v poplavah 2023.«
Tina Gaber z več ogledi zeljne juhe
Zanimalo nas je, kakšni so dejanski pozitivni učinki tega projekta – kakšna je dodana vrednost za poplavljence, državljane in vlado. V vladnem uradu so odgovorili: »Po izvedenih aktivnostih ugotavljamo, da smo zastavljen namen, da javnosti zagotovimo čim bolj celovite in transparentne podatke in informacije v zvezi z izvajanjem aktivnosti popoplavne obnove, v celoti dosegli. Objave video prispevkov na vladnih družbenih omrežjih so imele tudi nadpovprečne dosege: na Facebooku med 2.800 in 43.000, na Instagramu med 2.800 in 4.500, na omrežju X pa med 1.900 in 11.700 vtisov. Daljši video smo objavili tudi na YouTube kanalu, kjer je imel dobrih 10.000 ogledov.«
Že kratek pogled na družbena omrežja medijsko vplivnih Slovencev pa pokaže, da gre za zanemarljive številke. Golobova partnerica Tina Gaber je samo z objavo video recepta za svojo zelenjavno juho dosegla več deset tisoč ljudi.
Tina Gaber / Instagram
Objave na omrežju X so denimo omejene na ozek krog ljudi, medij je prepoln blatenj in neargumentiranih obtoževanj vsevprek, na Tiktoku, kjer gre dejansko za globalno širjenje vsebin, pa objav sploh ni zaslediti. Projekt, ki smo ga plačali državljani, prizadetim v poplavah tako ne prinaša nobene konkretne koristi ali pomoči. Edina skrb poplavljenih je v resnici njihova varna prihodnost in varno bivanje v domu, ki ga ne ogrožajo poplave. Tudi splošni javnosti ostaja projekt bolj kot ne neznan in nepomemben.
Promocijski filmčki in komunikacijske bravure vlade niso predstavljeni na najbolj gledanih ali vsaj bolj gledanih kanalih in postajah in tako ne dosežejo večine uporabnikov.
Video vsebine, objavljene na spletni strani vlade, v katerih se pohvalijo o napredku pri sanaciji poškodovane infrastrukture pa o pomenu vladne službe za obnovo po poplavah, tehničnih pisarnah ipd., so skrite na podstrani, do katere ne prideš niti z nekaj kliki.
V dokumentarnem filmu, ki je mimogrede dolg 6 minut in pol, so izpostavljene osebne zgodbe poplavljencev, prostovoljcev in županov. Vse to, kar smo v vseh nacionalnih in komercialnih medijih v državi že videli med poplavami in mesece po njih; vsebine pa so bile v medijih predstavljene skladno z veščinami cehovske obrti in novinarskimi standardi.
Na spletni strani Najbolj ogroženi objekti v poplavah 2023 so objavljeni vsi objekti, ki so zaradi posledic ujme ogroženi in z vidika varnosti niso primerni za obnovo, zato jih je potrebno odstraniti. Gre za popis stopenj, v kateri se nahaja posamezni objekt, na primer faza cenitve ali podpis pogodbe. Vendar pa javnost pri tem ne izve, za kateri objekt natančno gre – podana je samo občina lokacije prizadetega objekta.
Upokojenka že dve leti v turističnem apartmaju
»Naloga UKOM je, da celotno javnost čim bolj celovito seznanja z ukrepi in aktivnostmi vlade. Obseg porabljenih javnih finančnih sredstev in aktivnosti vlade in njenih institucij pri poplavni obnovi je bil izjemno obsežen. S tem projektom, ki je vključeval tudi pripravo posebne spletne strani o najbolj ogroženih objektih v poplavah 2023, in z okrepljenim komuniciranjem popoplavne obnove smo javnosti predstavili razsežnost ujme in številne ukrepe, ki jih je država izvedla za popoplavno obnovo,« še dodajajo v vladnem uradu za Komuniciranje. A poplavljenka Cvetka Kočevar projekta ne pozna, zaradi posla med vlado in agencijo Futura pa ne bo nič prej prišla do novega doma, še vedno ostaja v vlažni hiši, iz katere jo zaradi nevarnosti podijo.
Tudi Ireni Kosmač iz Strug je podivjana Savinja hišo dobesedno odnesla.
Na mestu, kjer zeva prazen prostor, je pred poplavami stal dom Irene Kosmač. / Preiskovalno.si
Skoraj dve leti bo, odkar živi v turističnem apartmaju v Lučah. Vladna samohvala ji ne koristi. Sama je rezervirala parcelo v Nazarjah in z izbranim izvajalcem že podpisala pogodbo za gradnjo montažne hiše. Upala je, da bo steklo hitreje, a jo dušijo dolgotrajni postopki državne birokracije. Odškodnino, ki jo je prejela, iz meseca v mesec požira inflacija. Draži se gradbeni material. Z najnižjo pokojnino, 730 evrov, ki si jo je prislužila s 40-letnim delom v pisarni, si ne more dosti pomagati. Za golo preživetje pomaga sorodniku v gostilni – streže kavo in pomaga v kuhinji. »Delam, da preživim. Ne vem, kako dolgo bom še zdržala.«
Irena Kosmač upa, da bo kdaj zaživela v novem domu. / Preiskovalno.si
Futuri milijon evrov pod Golobom
Futura je glavnino pogodbenega posla že opravila, izvajati pa mora še obveznost zagotavljanja gostovanja in tehničnega vzdrževanja spletne strani za obdobje 24 mesecev, kar še traja. Za vlado drugih storitev ne opravljajo, so nam zatrdili v agenciji. Prav tako ne izvajajo promocijskih zadev za vlado pred volitvami. Njihove storitve pa je najelo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izdelavo kreativne strategije za novo komunikacijsko platformo »Naša super hrana« in kreativne rešitve za meso in mleko. Futura je od decembra 2022 od kmetijskega ministrstva prejela 445.017,39 €, najvišji znesek pa je bil izplačan julija lani, in sicer v višini 318 tisočakov. Republika Slovenija je Futuri lani plačala 354.477,42 €, MJU pa predlani 226.082,10 €. (vir: Erar)
V oddaji Tarča so že februarja 2019 razkrili dokumente o vnaprej dogovorjenem poslu s Futuro in maketo drugega tira, prav tako so obelodanili sume, da se je denar preko agencije Futura iz razpisov pretakal za potrebe financiranja stranke SMC. Zaradi spornega posla pa je moral odstopiti takratni infrastrukturni minister Jure Leben. In zanimivo, kot smo razkrili na Preiskovalno.si, je Jure Leben dobil zaposlitev v Golobovi vladi prav v času, ko je Futura dobila novo pogodbo.
Sodelovanje piar agencij z izvršilno oblastjo je v preteklosti že vzbujalo sume o nezakonitih financiranjih političnih strank. Gre za enega od najbolj netransparentnih poslov, ki se lahko mimogrede skrije pod pretvezo svetovanja, komuniciranja, izobraževanja ipd.
Puhlice o prepovedi poslovanja, piarovske agencije še naprej dobro služijo z vlado
Predsednik vlade dr. Robert Golob je takoj po volitvah poslankam in poslancem ter vsem sodelavcem prepovedal kakršne koli stike z agencijami, ki se ukvarjajo tudi z lobiranjem. K temu ga je gnala močna prepletenost agencije in politike, ki se je najbolj pokazala v času epidemije, ko je bila agencija Pristop pod lupo kriminalistov v aferi z zaščitno opremo.
Robert Golob je svoje besede požrl. Tako Pristop ostaja velik prejemnik državnega denarja – največ služi z ministrstvi, energetskimi podjetji in zdravstvenimi ustanovami.
Na ministrstvih smo preverili, s katerimi piarovskimi agencijami vse imajo sklenjene pogodbe od nastopa Golobove vlade. Ugotavljamo, da se posli med vlado in ponudniki storitev vrtijo v krogu enih in istih izvajalcev.
Na Ministrstvu za solidarno prihodnost imajo sklenjeno pogodbo s svetovalno-komunikacijskim podjetjem NC3, in sicer za zunanjo pomoč pri komuniciranju z javnostmi. Doslej so za storitve omenjenega podjetja porabili 42.700 evrov. 37.356,28 € je prejela podjetje Dobre zgodbe.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je v letih 2023–2025 za promocijske in komunikacijske aktivnosti kampanje EU projekt, moj projekt skupno načrtovala preko 470.000 € z DDV. Izvajalci vključujejo večje komunikacijske agencije (Pristop, TransformX) ter regionalne medijske hiše (RGL, TV IDEA). Projekti 2025 so še v teku in se financiranje še ni pričelo.
Agencija Formitas, d.o.o. (letos preimenovana v TransformX) je za Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje izvedla raziskavo in pripravila komunikacijsko strategijo za učiteljski poklic (44.530 € z DDV).
Na ministrstvu za delo v tem mandatu nimajo sklenjenih pogodb za pomoč pri odnosih z javnostmi. So pa z agencijami (Nicha, Dobre zgodbe, Drom Agency) sodelovali pri drugih projektih. Za projekte, usmerjene v informiranje, ozaveščanje in podporo ranljivim skupinam ter spodbujanje aktivnega državljanstva, so skupaj namenili 149.664,93 €.
Na kmetijskem ministrstvu so 24.591,85 € plačali podjetju Dobre zgodbe, 27.767,20 pa agenciji NC3.
Ministrstvo za javno upravo je v času Sanje Ajanović Hovnik sklenilo dve pogodbi z zunanjimi izvajalci (NC3 GLOBAL, d. o. o., Zavod DPZ) za komunikacijsko podporo v skupni vrednosti 53.204,20 evrov.
Na Ministrstvu za naravne vire in prostor so imeli v času ministra Uroša Brežana sklenjeno pogodbo s podjetjem Korpus, d. o. o., za pomoč na področju strateškega komuniciranja, v višini 8.540 evrov.
Ministrstvo za zdravje je sodelovalo z več agencijami v projektih, namenjenih zdravstvenim ozaveščanjem in promociji zdravja med prebivalstvom. Podjetjem Enki, storitve in trženje, d. o. o., so za pripravo videov za socialna omrežja plačali nekaj več kot 100 tisočakov, dobrih 150 tisočakov podjetju BPCS, celovite marketinške rešitve, d. o. o., in družbi za vizualne komunikacije ARNOLDVUGA 178.000 €, Zavod 1.1 za spodbujanje trajnostnega delovanja pa je prejel 55.083 €.
Je pa zanimivo, da preiskovalna komisija pod taktirko Svobode ugotavlja, kakšna je vloga medijskih agencij pri financiranju političnih strank prejšnje vlade, medtem ko sami preko agencij prav tako financirajo različne medije! V čem so drugačni in kdo bo preiskoval njih?
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice.V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da infomacije pridejo na dan je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov, ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo:
Pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
HVALA.
Barbara in Nataša
