1000 evrov kazni zaradi pomoči prijatelju v stiski mora plačati upokojenec Branko Lukačič, ker je na njegovem domu v sosednjem kraju pleskal leseni napušč. Pomagal je 74-letnemu sovrstniku, ki je na pol slep in ne more več splezati na lestev. Finančna uprava ga je kaznovala zaradi dela na črno. Čeprav, kot sta nam v pogovoru povedala oba, za pomoč ni prejel denarja, nobene usluge, pa tudi ne jajc ali klobas.
»Je to pravna država?« se ob znesku 1000 evrov, ki mu pomeni večmesečno preživetje, sprašuje 67-letni Branko, ki sebe in ženo že tri leta preživlja s skromno pokojnino 370 evrov. Z uvedbo novih dajatev, kot sta zdravstveno zavarovanje in davek za dolgotrajno oskrbo, je na zadnji račun prejel le skromnih 330 evrov. Kazen zanj pomeni pol leta stradanja, grenko pove. Vsak mesec z ženo obrneta vsak cent, ne samo evro. »Nekaj pridela na majhnem vrtu, enkrat na teden pa preko ustanove Vitica, ki pomaga socialno ogroženim, dobiva ostanke zelenjave in kruha, občasno kak kos mesa pred iztekom roka. Sosed, ki obdeluje najino njivo, nama namesto plačila da kakšno gajbico krompirja. Je pa čedalje slabše,« strne Jelka Lukačič, ki zaradi nemobilnosti in odmaknjenosti od urbanih središč ni mogla dobiti redne zaposlitve, se je pa preživljala z javnimi deli ter sezonskimi opravili v goricah. Prejema varstveni dodatek 123 evrov.
Branko Lukačič / FB
Na počitnicah ne pomnita, kdaj sta bila. »Ko dobim penzijo, so najine počitnice najcenejša trgovina v Gornji Radgoni,« upokojenec stisko zavije v tančice humorja. Odkrit je: Če ne bi bilo pomoči hčerke, ne ve kako bi zdrla skozi mesec. Skoraj vsa pokojnina gre za položnice. Računov se jima nabere za 250 evrov.
Slovenija – dežela dvojnih meril
»Inšpekcijske mreže, vključno s Fursom, delujejo kot mreže z velikimi luknjami: velike ribe jih zlahka pretrgajo, male pa se ujamejo. In male se lovi,« stanje lakonično opiše ekonomist dr. Matej Lahovnik.
Kolikor je država odločna pri preganjanju sive ekonomije pri malem človeku, ostaja slabše učinkovita pri izterjavi velikih finančnih obveznosti tako pri fizičnih osebah kot pri pravnih subjektih. »V Sloveniji smo priča očitnemu sistemu dvojnih meril, ko gre za nadzor nad sivo ekonomijo. Inšpektorji se pogosto ukvarjajo s tistimi oblikami neregistriranega dela in preživetvene ekonomije, ki jih razumejo – in kjer imajo učinek. Ko gre za medosebno pomoč, prodajo regrata na stojnici ali gobarja, ki domov prinese dva kilograma gob, so izjemno učinkoviti.«
Furs redko ali sploh ne uspe iztirjati dolgov dolgoletnih davčnih dolžnikov in ustaviti finančnih zlorab sistema (O takem primeru smo nedavno pisali v tem članku, tukaj pa o utaji davkov in pranju denarja na plečih otrok), kot se dogajajo posamični primeri pri osebnih stečajih, prepisovanju premoženja na sorodnike ali prelivanju denarja v davčne oaze. Tako vsak tak primer kaznovanja običajnih ljudi, pa čeprav upravičen, vrže negativno luč na davčne inšpektorje, ki ostajajo pri preganjanju finančnih zlorab sistema neuspešni.
Dr. Matej Lahovnik, ekonomist, pedagog, publicist in nekdanji politik / EF
Če pogledamo strukturo davčne obremenitve v Sloveniji, glavno breme nosi srednji sloj. Ko pa gre za kompleksnejše oblike gospodarskega kriminala, tam država pogosto odpove, pravi dr. Lahovnik. Bogatejši si lahko privoščijo iskanje davčnih obvodov: selitev premoženja v tujino, ustanavljanje fundacij, izkoriščanje pravnih praznin. Seznam najpremožnejših Slovencev razkriva, da mnogi izmed njih nimajo niti enega podjetja ali stalnega bivališča registriranega v Sloveniji – tukaj torej ne plačujejo davkov.
Medtem se srednjemu sloju davčnim optimizacijam niti ne splača posvečati – ker si ne morejo privoščiti dragih davčnih svetovalcev ali ustanavljanja podjetij v tujini. To je po Lahovnikovem temeljni problem: »Bogati znajo in zmorejo zbežati pred obveznostmi, revni in srednji sloj pa jih nosijo.«
Odpis dolgov družinskemu imperiju Janković
Eden takih primerov je razvpita zgodba podjetja Electa iz odpisa dolgov v stečaju. Sodišče je poslovnemu imperiju družine Janković odpisalo dolg v višini 29 milijonov evrov! To je, izpostavlja dr. Lahovnik, šolski primer zlorabe sistema. »V postopkih so sodelovali fiktivni kupci, pogosto povezani z družinskimi prijatelji. V praksi so ti ljudje ‘doktorirali’ iz tega, kako se izogniti davčnim in poslovnim obveznostim.«
Po poročanju Financ je lani zastaral tudi del polmilijonskega dolga, ki ga je Fursu dolgoval Jure Janković. In če pogledamo še osebne stečaje, je dr. Lahovnik nazoren: »Imamo vrsto ljudi, ki so formalno brez premoženja, njihov življenjski slog pa ostaja na visoki ravni. Še naprej vozijo luksuzne avtomobile, živijo v razkošnih hišah in dopustujejo v mondenih resortih. Premoženje so pravočasno prepisali na sorodnike ali znance – zato se večkrat pošalim, da smo dežela bogatih babic. Furs pa se ne vpraša, od kod denar.«
Bo država reševala ruskega lastnika?
Bizaren primer izogibanja davčnim obveznostim je po Lahovnikovem tudi Slovenska industrija jekla (SIJ), kjer je večinski lastnik ruski oligarh Andrej Zubicki, država pa ima preko SDH manjšinski delež (25 %) in predstavnika v nadzornem svetu. »SIJ je posojal denar podjetju v lasti ruskega lastnika – torej je podjetje v lasti države financiralo večinskega lastnika. Šlo je za klasičen primer prikritega izplačila dobička: če bi bila to dividenda, bi se plačalo 25 % davka, tako pa je šlo skozi kot ‘posojilo’. Furs je sicer v preteklosti uspešno ukrepal v podobnih primerih, kar se mi zdi pohvalno. A tukaj, kjer bi bilo treba ukrepati proti vplivnemu tujcu in zavezancu, v katerega lastništvu sodeluje tudi država – se ni zgodilo nič. V tem konkretnem primeru nisem zasledil, da bi Furs ugotovil prikrit način izplačila dobička. Ker gre za vplivnega ruskega tajkuna in ker je v lastništvu podjetja tudi država, ki jo zastopa SDH s svojim nadzornikom, bi morali nekaj narediti. Če so enaki vatli, naj bodo za vse.«
Ni dolgo, kar smo državljani v času energetske krize preko Spirita pomagali Slovenski industriji jekla pri obvladovanju energetske draginje. Malo zatem pa so v SIJ lastniku nakazali skoraj šest milijonov evrov. Prejemki vodilnih, med njimi je tudi prvi mož gospodarske zbornice Tibor Šimonka, pa so znašali 21 milijonov evrov.
Tibor Šimonka, glavni podpredsednik SIJ in predsednik GZS / GZS
Da je danes industrija jekla v veliki krizi tudi zaradi finančnih bremen ruskega lastnika, so pred dnevi poročale Finance, v zraku so namreč refinanciranje kreditnih linij ter zagotovitev dodatnega kapitala in morda celo dokapitalizacija. V času, ko tudi Slovenija povečuje obrambne izdatke, v sredo pa je vlada sprejela strategijo razvoja obrambne industrije, ki predvideva ustanovitev obrambnega holdinga, pa obstaja verjetnost, da bi lahko SIJ kot pomemben subjekt državne naložbe postal del tega holdinga.
Slovenija – davčna oaza za sumljiv denar z Balkana
Prezrto ostaja še eno veliko sivo področje: pranje denarja preko nepremičnin. »Postali smo pralnica denarja za cel Balkan,« pravi dr. Lahovnik. V Sloveniji v zadnjih letih opažamo velik naval kupcev iz Balkana, ki umetno dvigujejo cene nepremičnin. Denar pogosto prihaja iz sumljivih virov, kupci pa nimajo vidnih prihodkov ali bonitet.
Že nekaj let v Ljubljano pa tudi v slovensko Istro priteka kapital iz Republike Srbske. V roke tujcev, iz kroga dolgoletnega voditelja bosanskih Srbov Milorada Dodika, prehajajo nepremičnine in podjetja. Vpliv Dodikovega kapitala je še posebej močan v prestolnici, saj gre za dolgoletnega prijatelja ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Dodik je pred dvema letoma na svojem profilu X objavil fotografijo poslovnega kosila z Zoranom Jankovićem in njegovim sinom Juretom. Ob fotografiji je zapisal, da sta z ljubljanskim županom razpravljala o možnostih še večjega sodelovanja med slovenskimi podjetji in podjetji Republike Srbske.
Posli tečejo. Ljubljanski mestni svetniki so na zadnji junijski seji odločali o sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) na območju nekdanje vrtnarije Rast ob Litijski, kjer ljubljanski gradbinec KPL načrtuje gradnjo nove poslovno-stanovanjske soseske z okoli 370 stanovanji.
KPL – vodilno podjetje na področju nizkih gradenj in vzdrževanja cest v Sloveniji – je bil v stečaju Cestnega podjetja Ljubljana prodan MG MIND iz Bosne in Hercegovine (EBONITETE.SI), ki je bil zaradi koruptivnih dejanj na črni listi Svetovne banke. KPL bi gradil tudi za trgovskim centrom Interspar na Viču – predvideva se do 300 stanovanj in poslovno-trgovski objekt. OPPN je še v pripravi. Od lani je v njegovi lasti tudi trgovski del športnega parka Stožice. Ljubljanska občina pa mu je v 10 letih izplačala 167.673.071,80 € (Erar). Dobi večino poslov v prestolnici.
KPL je že desetletje v lasti bosanskega poslovneža Mladena Milanovića, ki je po pisanju bosanskega portala lastnik številnih družb v Banja Luki in najbogatejši človek v Republiki Srbski. Mediji mu pripisujejo tudi dobre politične povezave z voditeljem Republike Srbske Dodikom. Ta je zaradi resnega kršenja ozemeljske celovitosti BiH, podpihovanja etničnega razkola in korupcije pod sankcijami več države – z izjemo Slovenije. Naši državi, ki pri tem še cinca, je v primeru uvedbe ukrepov proti njemu zagrozil s povračilnimi ukrepi.
Denarni tokovi v Slovenijo prodirajo tudi iz krogov srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Po poročanju portala N1 policija preverja morebiten obstoj razlogov za sum storitve kaznivega dejanja pri prodaji zemljišča v Trnovem, v lasti Mestne občine Ljubljana, srbskemu poslovnežu Nikoli Petroviću. Ta spada v ožji obroč srbskega predsednika in je po razkritjih srbskega preiskovalnega portala Krik bil v stikih z ljudmi iz podzemlja. Petroviću tam pravijo ‘Vućićev kum‘ (Vućičev boter). Znano pa je, da sta ljubljanski župan in srbski predsednik tesna prijatelja, Janković je med študentskimi protesti v Srbiji, ko je oblast mladino nasilno preganjala, Vučiču poslal pismo podpore, takrat pa smo tudi izvedeli, da bo Janković eden ključnih tujih sodelavcev pri srbskem Expu 2027.
Aleksander Vućić in Zoran JaAnković / Instagram @buducnostsrbije
Ob vsem tem se dr. Lahovniku postavlja vprašanje: »Kdo preverja izvor denarja? Kje je FURS? Učinkoviti so pri običajnih ljudeh. Bogatejši s pravniki in svetovalci uspešno zaobidejo vse ovire. Mali človek pa za manjšo nepravilnost prejme kazen, a si pravnega boja zaradi visokih stroškov ne more privoščiti. Zato ljudje izgubijo zaupanje.«
Upokojenec: »Pomagal bom, dokler bom lahko. Kljub državi in represivnim zakonom.«
Na Fursu so nam pojasnili, da kaznovanje upokojenca Branka Lukačiča ni bil izjemen in nepravičen primer (kaj vse je delo na črno, izveste tukaj). V tabeli je prikazano, koliko glob so davčni inšpektorji izrekli lani.
| Kategorija | Število / Znesek |
|---|---|
| Prekrškovni ukrepi za delo na črno | 328 |
| Skupna višina izrečenih glob (delo na črno) | 332.100 € |
| Število obravnavanih storilcev (ZPDZC-1) | 2.456 |
| Skupna višina glob po ZPDZC-1 | 5.887.500 € |
| Izrečeni opomini | 378 |
Vir: Furs
Upokojencu so izrekli najnižjo možno kazen, ki jo lahko, kot so zapisali, plača polovično ali zaprosi za obročno odplačevanje. Ne pomaga, da je Branko Lukačič prijatelju pomagal brezplačno. Čeprav je evidentno, da si ni pridobil nezakonitega premoženja. Inšpektorji ga niso zalotili pri izvajanju dejavnosti, ne pri sprejemanju denarja ali drugačnega prejemanja uslug, tam so ga videli prvič, njegova pomoč se ni ponavljala, niti se izvajala v okviru gospodarske dejavnosti. Ni bilo namere gospodarske koristi, s katero bi ogrozil socialno varnost zaposlenih ter slabil pokojninsko in zdravstveno blagajno. Ni bilo izpolnjenih osnovnih pogojev, da bi se lahko pomoč razlagata kot delo na črno. Kljub temu da je kazen 1000 evrov najnižja možna, ostaja za Branka nedosegljiva. Upa na brezplačno pravno pomoč. Odvetnika si ne more privoščiti.
Upokojeni umetnici kazen zaradi igranja klavirja, predsednik Golob prisega na solidarnost
Medtem ko se zakon uporablja brez človeškega občutka za mero, solidarnost ali zdravo pamet, se zdi, da je država postala stroj za kaznovanje malega človeka, velikim pa dopušča, da iz sistema črpajo, kar želijo – brez nadzora, brez posledic in brez sramu.
Še en primer je minule dni povzročil zgražanje v javnosti, ko so policisti sredi dneva potrkali na vrata stanovanja 80-letne koncertne pianistke in jo zaradi igranja klavirja s svojim vnukom finančno oglobili. Kršila naj bi javni red in mir. Absurd države, v kateri birokrati in represivni organi mehanično sledijo črki zakona ne glede na okoliščine, smisel ali pravičnost.
Medtem ko slovensko družbo od njenih korenin poganja motor medsebojne pomoči in solidarnosti – to se je nenazadnje izkazalo ob strahotnih poplavah, ali pa ob številnih dobrodelnih akcijah za socialno šibkejše in otroke, za katere država in zdravstveni sistem v Sloveniji ne najdeta rešitve. Solidarnost je beseda, ki večkrat spolzi tudi z jezika predsednika vlade. »Solidarnost je nekaj, kar smo sposobni dati le Slovenke in Slovenci,« je ob podaritvi prve in doslej edine hiše družini, ki je med poplavami ostala brez doma, poudaril Robert Golob. Hiše ni postavila država, kot je obljubljal premier, postavili so jo Mestna občina Slovenj Gradec, lokalno podjetje in številni donatorji iz vse Slovenije. Da je naša moč v solidarnosti, je nedavno objavil tudi na svojem Tiktok profilu ob drugi obletnici zgodovinske ujme.
Dr. Robert Golob / TikTok
Vzajemnost in medsebojno pomoč država tiho podpira tudi v primeru dolgotrajne oskrbe, ki po velikopoteznih besedah ministra Simona Maljevca kljub novi davčni obremenitvi še kar sloni na prostovoljstvu. Zaradi kadrovske krize v domovih, ki so na najnižji točki v zgodovini, in nedorečenosti glede izvajanja oskrbe, kar ministrstvu očitajo socialni zavodi, je hvalevredna pomoč starejšim in nemočnim, ki jo po ocenah Inštituta Antona Trstenjaka po Sloveniji izvaja blizu 300.000 neformalnih oskrbovancev – četudi ne gre za njihove svojce. Vsak peti državljan torej že skrbi za nekoga: bodisi nekaj ur na teden za soseda, ki mu iz trgovine prinaša živila, ga pelje k zdravniku, po opravkih, ali vsakodnevno skrbi za starostno onemoglega ali invalidnega posameznika. Vsi so brez urejenega statusa in za svoje delo ne prejmejo plačila.
Še naprej bo pomagal tudi upokojenec Branko, »dokler bom lahko. Kljub državi in represivnim zakonom.« V njem ni jeze ali maščevanja. Le preprosti etos, ki mu ne dovoljuje, da bi v stiski pogledal stran. Boli ga le eno: »Kdor pošteno dela, po tistem udarijo. Tisti, ki kradejo milijone, pa jim dajejo odpustke. Spoštujem vse ljudi, boli pa me to, da tisti, ki dela, ga je treba udariti, kaznovati. Tisti, ki na veliko kradejo, pa so gospodje, upravičeni do vsega. Tako pač je, denar dela svoje. Na žalost.«
Obseg sive ekonomije v Evropi (delež BDP)
| Država | Siva ekonomija |
|---|---|
| Grčija | 36 % |
| Italija | 31 % |
| Španija | 24 % |
| Portugalska | 24 % |
| Litva | 20 % |
| Latvija | 20 % |
| Bolgarija | 20 % |
| Francija | 14 % |
| Nemčija | 13 % |
| Avstrija | 9–6 % |
| Danska | 9–6 % |
| Švedska | 9–6 % |
| Slovenija | 9–6 % |
| Švica | 9–6 % |
| Belgija | 5 % |
Vir: Študija Centra za ekonomske politične raziskave (CEPR) / Tovima.com
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
