Hobotnici energetskega vplivneža milijonska pomoč države

Razkrivamo nov primer nenavadne razdelitve nepovratnih državnih sredstev zasebnim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in shranjevanjem električne energije in toplote iz obnovljivih virov. Desetim podjetjem iz hobotnice znanega podjetnika v energetski branži Gregorja Novaka je državni Borzen odobril 23 finančnih spodbud v skupni višini 8.754.720,30 €. Kot smo raziskali, gre za veriženje podjetij z istim lastnikom in istim poštnim nabiralnikom, brez zaposlenih in kapitala – podobno smo lahko videli v aferi Spirit – ki so bila ustanovljena dober mesec dni pred objavo javnega poziva v Uradnem listu 27. oktobra 2023, njihovo lastništvo pa je končalo v Estoniji.

To so podjetja iz hobotnice SONCE, ki jim je država odobrila 8.754.720,30 € nepovratnih državnih sredstev:

Poglejmo podrobneje, kako je državni Borzen podjetjem razdelil sredstva:

  1. Podjetje Sonce aron Lenart proizvodnja storitve in posredništvo, d. o. o.

Višina spodbude, 30. januar 2024: 1.259.838 €

Višina spodbude, 1. avgust 2024: 417.933 €

SKUPAJ:  1.677.771 €

Podjetje Sonce aron Lenart je zasebno podjetje, registrirano 6. julija 2023 v Sloveniji. Ustanovi ga Gregor Novak. Osnovni kapital: 7.500 €. Število zaposlenih: 0.

Štiri mesece po ustanovitvi, 28. novembra 2023, zamenja 100-odstotnega lastnika. To postane SONCE Energy OÜ – zasebna družba z omejeno odgovornostjo, registrirana v Estoniji, z osnovnim kapitalom 2.500 €. Gregor Novak je skupaj z Mojco Bajec od 2019 naveden kot dejanski koristni lastnik (beneficial owner) podjetja. To so fizične osebe, ki imajo neposreden ali posreden nadzor nad podjetjem – bodisi prek lastništva, glasovalnih pravic ali druge oblike vpliva. Do 28. decembra 2023 je Novak član upravnega odbora podjetja, Mojca Bajec je še.

Sonce Energy OÜ 100-odstotno obvladuje SONCE Holding OÜ, kjer sta udeležena Gregor Novak (87 %) in Mojca Bajec (13 %).

2. Skupina podjetij Sonce Lenart I-VII

Modus operandi ustanovitve 7 podjetij mesec dni pred razpisom in prenos lastništva iz Slovenije v Estonijo ugotavljamo tudi na primeru podjetij iz skupine Sonce Lenart I-VII, ki jim je državni Borzen skupaj odobril 6.725.553,50 € nepovratnih sredstev.

  • Sonce Lenart I, d. o. o.  

Višina spodbude, 26. februar 2024: 1.304.982 €

Višina spodbude, 1. avgust 2024: 629.937 €

SKUPAJ: 1.934.919 €

Sonce Šentjur (direktor: Gregor Novak, lastnik: Sonce Energy OÜ) 4. septembra 2023 ustanovi podjetje Sonce Lenart I. Junija 2024 postane njegov 100-odstotni lastnik estonsko podjetje Sonce Energy OÜ. Direktor je: Gregor Novak.

  • Sonce Lenart II, d. o. o.  

Višina spodbude, 19. februar 2024: 629.937 €

Sonce Višnje (direktor: Gregor Novak, lastnik: Sonce Energy OÜ) 5. septembra 2023 ustanovi podjetje Sonce Lenart II. Junija 2024 postane njegov 100-odstotni lastnik estonsko podjetje Sonce Energy OÜ. Direktor podjetja je: Gregor Novak.

  • Sonce Lenart III, d. o. o.

Višina spodbude, 28. februar 2024: 1.304.982 €

Višina spodbude, 1. avgust 2024: 629.937 €

SKUPAJ: 1.934.919 €

Sonce Jelovo obnovljivi viri (direktor: Gregor Novak, lastnik: Sonce Energy OÜ) 19. septembra 2023 ustanovi podjetje Sonce Lenart III. Junija 2024 postane njegov 100-odstotni lastnik Sonce Energy OÜ. Direktor je: Gregor Novak.

  • Sonce Lenart IV, d. o. o.

Višina spodbude, 20. februar 2024: 629.937 €

Sonce invest (direktor in 70-odstotni lastnik Sonce invest je Gregor Novak, 10,5-odstotna lastnica je Mojca Bajec ) 18. septembra 2023 ustanovi podjetje Sonce Lenart IV. Junija 2024 lastništvo prevzame Sonce Energy OÜ. Direktor je: Gregor Novak.

  • Sonce Lenart V, d. o. o.

Višina spodbude, 6. maj 2024: 336.451,50 €

Poceni toplota, d. o. o. (direktor: Gregor Novak, lastnik: Sonce Energy OÜ), 5. septembra 2023 ustanovi podjetje Sonce Lenart V. Junija 2024 prevzame njegov 100-odstotni delež Sonce Energy OÜ. Direktor je: Gregor Novak.

  • Sonce Lenart VI, d. o. o.

Višina spodbude, 20. februar: 2024: 629.937 €

Sonce energetika proizvodnja čiste energije, d. o. o. (direktor: Gregor Novak, lastnik: Sonce Energy OÜ) 5. septembra 2023 ustanovi podjetje Sonce Lenart VI , junija 2024 preide v last Sonce Energy OÜ. Direktor je: Gregor Novak.

  • Sonce Lenart VII, d. o. o.

Višina spodbude, 19. februar 2024: 629.373 €

Sonce energija obnovljivi viri, d. o. o. (to je zgodovinsko ime za podjetje SunContract, katerega direktor in 80-odstoni lastnik je Gregor Novak), 5. septembra 2023 ustanovi podjetje Sonce Lenart VII. Junija 2024 lastništvo prevzame Sonce Energy OÜ. Direktor je: Gregor Novak.

SKUPAJ je Sonce Lenart I-VII prejel: 6.725.553,50 €.

Lastništvo vseh podjetij Sonce I-VII je bilo po odobrenih sredstvih države prenešeno v Estonijo.

3. Podjetje Sonce Šentjur, obnovljivi viri, d. o. o.

16 finančnih spodbud v zneskih od nekaj do več deset tisoč evrov je Borzen dodelil med januarjem in oktobrom 2024.

26. januar 2024 – 14.907 €

29. januar 2024 – 6.192 €

29. januar 2024 – 6.192 €

29. januar 2024 – 15.129 €

31. januar 2024 – 48.240 €

31. januar 2024 – 17.933 €

1. februar 2024 – 16.200 €

6. februar 2024 – 9.151 €

14. februar 2024 – 6.192 €

21. marec 2024 – 14.490 €

12. april 2024 – 11.340 €

22. april 2024 – 5.994 €

17. september  2024 – 8.929,80 €

18. september 2024 – 14.760 €

20. september 2024 – 6.192 €

15. oktober 2024 – 36.000 €

SKUPAJ: 237.841,80 €

Sonce Šentjur je bilo ustanovljeno leta 2011. Direktorica je bila Mojca Bajec. Od leta 2016 je direktor Gregor Novak. Od leta 2020 je podjetje v 100-odstotni lasti estonske družbe Sonce Energy OÜ. Ima 0 zaposlenih in 257.500 € osnovnega kapitala. Prihodki za leto 2023 znašajo 62.432 €, čisti dobiček pa 8.410 €.

Sonce Šentjur je po podatkih iz Erarja tudi prejemnik javnih sredstev: med letoma 2014-2024 je od državnega Borzena prejel 590.565,75 €.

4. Podjetje Sonce Višnje obnovljivi viri d. o. o.

Višina spodbude, 11. oktober 2024:  81.900 €

Višina spodbude, 15. november 2024: 31.734 €

SKUPAJ: 113.634 €

Direktor podjetja je od leta 2016 Gregor Novak, podjetje ima 0 zaposlenih, osnovni kapital je 292.500 €. Od leta 2020 je v lasti družbe Sonce Energy OÜ. Podjetje je lani zabeležilo 244.201 € prihodka, čisti dobiček je znašal 2.360 €.  

(Uporabili smo naslednje vire podatkov: Ebonitete, Gvin in Ajpes, poslovne registre v Estoniji.)

Štancanje podjetij ustreza pogojem razpisa

Na podlagi razpoložljivih podatkov lahko izpostavimo več nenavadnih okoliščin, kot je modus operandi ustanavljanja enakih podjetij za postavitev sončnih elektrarn po istem kopitu. Kot so nas opozorili, to kaže na sistematično veriženje podjetij brez zgodovine in kapitala z namenom pridobivanja sredstev iz državnega proračuna. Vse družbe Sonce Lenart (I–VII) so bile namreč ustanovljene septembra 2023, torej neposredno mesec dni pred objavo razpisa za pridobitev nepovratnih sredstev, ki je bil v Uradnem listu objavljen 27. oktobra 2023 (URL, št. 109/2023).

Gre za 10 podjetij z enako lastniško strukturo. Vseh deset podjetij je brez zaposlenih, vsa so registrirana na istem naslovu Šmartinska cesta 130 v Ljubljani, uporabljajo iste kontaktne podatke. Če ob tem podrobneje pogledamo pogoje razpisa, so ti najugodnejši prav za mala in mikro podjetja. Država tem krije do 65 % investicije, kar je 20 odstotnih točk več kot pri velikih podjetjih, ki prejmejo manj sredstev. Z več malimi/mikro podjetji je tako velika možnost pridobiti več denarja kot z enim samim velikim podjetjem. Razlog, zakaj ustanoviti sedem podjetij namesto enega velikega, bi lahko bil prav v višini dodeljene subvencije. Če bi samo eno podjetje zaprosilo za subvencije, bi bilo omejeno pri višini prejetih sredstev. Z veriženjem podjetij pa lahko vsako prejme največji možen znesek, ki v tem primeru skupaj preseže več milijonov evrov državne pomoči.

Ali obstaja kakšna možnost, da bi podjetnik Gregor Novak že pred objavo razpisa vedel za te pogoje, da je mesec dni prej odpiral majhne oz. mikro d. o. o.-je kot po tekočem traku?

Drugo vprašanje je, ali imajo podjetja brez prihodkov in zaposlenih, sploh dovolj sredstev za izvedbo projektov. V skupini Sonce Lenart I-VII in Sonce aron Lenart je minimalen osnovni kapital podjetij 7.500 €, pa jim je država vseeno odobrila več milijonov subvencij. Kako so podjetja poslovala lani, še ni javno objavljeno. Vprašanje pri tem je, ali denar za energetske investicije v sončne elektrarne, ki terjajo enormne vložke, morda prihaja iz kakšnih drugih virov?

Vse investicije v obnovljive vire morajo biti zaključene, še preden država podjetjem nakaže denar. To je ena od varovalk. Pomoč podjetjem se namreč dodeljuje za projekte, za katere so se dela začela od 9. marca 2023 dalje, proizvodna naprava pa mora začeti obratovati v 30 mesecih od dneva izdaje odločbe o dodelitvi pomoči.

V podjetju Suncontract Gregorja Novaka, ki uporablja isti mejl, kot je naveden pri vseh podjetjih Sonce, so nenavadne okoliščine nastanka podjetij komentirali takole: »V skupini SONCE smo se odločili za ustanovitev projektnih podjetij SONCE Lenart zaradi investiranja v čiste in obnovljive vire energije, torej v sončne elektrarne skupaj z baterijskim hranilnikom, kar je poleg gradnje tudi ena od glavnih dejavnosti skupine. Projektna podjetja za takšne investicije v praksi ne potrebujejo dodatnega kapitala ali zaposlenih v samem podjetju, saj je potreben vir za izvedbo dolžniški kapital, ki je pridobljen znotraj ali zunaj skupine, projekt oz. izgradnjo pa izvaja podjetje za gradnjo sončnih elektrarn, ki pa ima seveda ustrezne reference ter kapital in človeške vire. Celotna skupina SONCE zaposluje okoli 100 ljudi, ki delajo v več podjetjih in izvajajo različne dejavnosti v skupini. Z vidika višine pridobljenih subvencij je tudi vseeno, ali je eno podjetje oddalo več vlog za subvencijo ali pa, če je več podjetij oddalo vsako svojo vlogo za subvencijo. Potencialna skupna vrednost subvencije je v obeh primerih enaka. V točki 3.4 Javnega poziva JP-OVE-01 piše: Isti prijavitelj lahko na javnem pozivu za posamezni projekt vloži eno vlogo. V primeru več projektov prijavitelj vloži vlogo za vsak projekt posebej.” Glavni razlog za ustanovitev več podjetij je bil zaradi upravljanja s tveganjem. Postopek pridobivanja dovoljenj in financiranja je lažje izvesti za več manjših projektov v Sloveniji in ni povezan z višino pridobljene subvencije. Ne glede na to, ali bi se prijavili z enim ali z več podjetji, bi bili skladno s pogoji JP-OVE-01 upravičeni do enake višine subvencije.«

Ali so na državnem Borzenu nobenemu ni zdelo vsaj malo nenavadno, da se je na javni poziv prijavilo sedem Sonc, ki se med seboj razlikujejo le po rimskih številkah, in še tri dodatna sončna podjetja povezana z Gregorjem Novakom in da je šlo za komaj dobro ustanovljena podjetja iz iste mreže, ki so po pozitivnih odločbah Borzena o dodelitvi finančnih spodbud spremenila lastništvo in ga prenesla v tujino.

Borzen je sicer predvidel scenarij, ko večje podjetje odda več vlog:

Vendar pa pri pregledu seznama prejemnikov finančnih spodbud zaenkrat nismo naleteli na enak primer, kot pri številnih podjetjih Sonce. Strokovnjaki s tega področja so nam tudi povedali, da vprašanje investiranja v obnovljive energije pred prejemom državne finančne spodbude pri dobro solventni družbi, kot je Petrol, ki se je tudi prijavil za več projektov, a z enim sami podjetjem, ne more biti vprašljivo. Pri tako majhnih in novonastalih podjetjih, kot so Sonce I-VII, pa se čudijo, kdo in na podlagi katerih kriterijev so odgovorni v Borzenu tem podjetjem odobrili pozitivne odločbe za pridobitev nepovratnega financiranja. Zanimivi so tudi dodeljeni zneski finančnih spodbud, ki se bolj ali manj ponavljajo, le datumi odobritve so različni.

Vloga vplivnežev v energetiki v povezavi s politiko?

Zanimivo je tudi, zakaj je Gregor Novak lastništvo podjetij prenesel v Estonijo? Gre za optimizacijo davčnih obveznosti ali je v ozadju kaj drugega? Na vprašanje, zakaj so podjetja v nekaj mesecih od ustanovitve zamenjala slovenskega lastnika, povezanega z direktorjem Gregorjem Novakom, in bila prenešena v last estonskega podjetja Sonce Energy OÜ, so nam v Novakovem podjetju odgovorili: »Estonija ima kot članica EU zelo podobno pravno in davčno ureditev kot Slovenija. Ima pa bistveno bolj napreden in digitaliziran javni servis oz. birokratski aparat, predvsem na področju digitalnih storitev, fintecha in blockchaina. To je bil ključni razlog, da smo leta 2019 ustanovili podjetje v Estoniji.«

Kar ne gre skupaj s slovensko davčno zakonodajo in predstavlja posledično odlivanje davkov iz državnega proračuna?!

Sprašujemo se tudi, kakšna je pri tem vloga vplivnežev v energetiki v povezavi s politiko, ki obvladuje državni Borzen? Ali so pri dodeljevanju pomoči določena podjetja in direktorji lahko v prednosti? Ni nezanemarljivo, da je direktor Gregor Novak povezan z državno energetiko, nenazadnje gre za velikega igralca na energetskem trgu.

Gregor Novak je pred ustanovitvijo Skupine SONCE, ki je največji slovenski zasebni ponudnik sončnih elektrarn, delal tudi v dveh najpomembnejših nacionalnih elektro-energetskih podjetjih v Sloveniji. Kot vodja informatike je sodeloval pri vzpostavitvi podjetja Borzen, lahko preberemo na spletu. Več let je bil sistemski inženir in vodja informatike. Kasneje je prevzel vlogo direktorja Sektorja IKT pri Elesu.

Je soustanovitelj in predsednik inovativnega zelenega projekta, energetske tržnice SunContract, kar v angleščini pomeni pogodba s soncem. Je tudi njen 80-odstoni lastnik. Podjetje je po podatkih Ebonitete od leta 2020 do 2023 prihodek povečalo iz 5.112.657 € na 46.786.501 €. Čisti dobiček je zrasel za osemkrat: iz 210.358 € na 1.824.559 €.

SunContract je v letih 2014-danes tudi prejemnik 10.143.237 € sredstev od proračunskih uporabnikov. Od tega je slab milijon v 10 letih dobil od Borzena. Prejel je tudi javna sredstva od HSE: 579.005 € (2023-2024), Sodo: 735.810 € (2021-2023) in Elesa: 496.878 € (2023-2024).

Direktorica Borzena Mojca Kert je vodenje državne družbe prevzela s 1. septembrom 2023, dva meseca pred objavo razpisa. Pred prihodom na Borzen je bila zaposlena v družbi GEN-I kot direktorica prodaje poslovnim odjemalcem. Na zadnjih volitvah je kandidirala za poslanko Svobode. V medijih so se zoper njo pojavili očitki, da so se z njenim prihodom Golobovemu podjetju Star Solar prilivi iz državnega Borzena več kot podvojili. Po podatkih Erarja je v letu 2023 prejel 111.000 €, lani pa že 261.000. Med letoma 2014 in 2024 je Star Solar od Borzena skupaj prejel 2.409.667,22 €.

Na Borzen smo vprašali, ali je tudi z direktorjem Gregorjem Novakom kdaj poslovno sodelovala. Ali ga morda pozna poslovno in zasebno?

Z nekaj kliki po spletu smo sicer našli informacijo, da sta Gregor Novak in direktorica Borzena Mojco Kert oktobra 2023, to je bilo ravno v času objave javnega poziva za neprofitna sredstva, sodelovala na strokovnem posvetu: Energetski pregledi 023. Kert je imela uvodni nagovor, Novak pa je samo tričetrt ure za njenim nastopom predaval o OVE in digitalizaciji ter primerih praks.

Odgovore državnega Borzena objavljamo spodaj.

Na potezi so neodvisni regulatorji

Vprašanje o nadzoru in zagotavljanju mehanizmov transparentnosti pri dodelitvi sredstev smo naslovili tudi na resornega ministra Bojana Kumra. Z ministrstva so sporočili: »Minister ali ministrstvo nimata neposrednega vpliva na posamezne postopke v okviru poslovanja družbe, saj bi bilo to v nasprotju s pravili korporativnega upravljanja. Borzen ima svoje vodstvo in nadzorni svet, ki sta zadolžena za transparentno, učinkovito, pravno skladno in pravilno poslovanje družbe. Vloga nadzornega sveta je jasna. V primeru morebitnih nepravilnosti pri poslovanju družbe je nadzorni svet tisti, ki je najprej dolžan ukrepati.«

Slovenski operater trga z elektriko Borzen, ki je v 100-odstotni lasti države, bo energetskim podjetjem v Sloveniji skupaj razdelil skoraj še enkrat toliko denarja kot bi jih Spirit – 125 milijonov državnih evrov za spodbujanje proizvodnje električne energije in toplote iz obnovljivih virov ter za shranjevanje električne energije in toplote, skladno z 21. členom Uredbe o pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov (Uradni list RS, št. 69/23 in 38/24 – EZ-2). Gre za pomoč države po agresiji Rusije proti Ukrajini in zaradi visokih cen energije. Kot je zapisano na spletni strani Borzena, je v odločbi navedena najvišja višina dodeljene pomoči, višina dejansko dodeljene subvencije pa se bo ugotavljala, ko oz. če bo upravičenec vložil vlogo za izplačilo.

Zanimivo bo tudi videti, ali bodo ta podjetja po izteku obdobja subvencij ostala operativna ali bodo propadla takoj po prejemu sredstev in ali bo država v tem primeru zahtevala vračilo sredstev.

Na potezi so neodvisni regulatorni organi (KPK, Računsko sodišče, NPU), ki bi morali podrobno pregledati prijave in preveriti, ali so bile subvencije podeljene skladno s pravili in tudi, ali obstajajo povezave znotraj razpisnega postopka.

Nedavno je poglavje o transparentni razdelitvi nepovratnih sredstev in etičnosti postopkov dodeljevanja državne pomoči odprla afera Spirit, ki je odnesla direktorja te agencije. Afera, težka 83 milijona evrov, je razkrila, da so bila sredstva dodeljena podjetjem, ki niso izpolnjevala vseh potrebnih pogojev. V nekaterih primerih je tako kot pri Borzenu šlo za podjetja z istim lastnikom, brez kapitala in peščico zaposlenih, ali pa so bila določena podjetja povezana z vplivnimi politiki in lobiji. Ena izmed ključnih ugotovitev je bila tudi slaba praksa nadzora nad dodeljevanjem teh sredstev.

Minister Matjaž Han je zato sredi januarja odredil notranjo revizijo javnega razpisa in zadevo prijavil Računskemu sodišču. Po Hanovih pozivih je agencija Spirit prejšji petek razveljavila sporni razpis.

Odgovori Borzena

Kakšni so bili pogoji in kriteriji za pridobitev subvencij?

Pogoji in kriteriji za pridobitev subvencij so bili natančno definirani v Uredbi o pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov (Uradni list RS, št. 69/23 in 38/24 – EZ-2, v nadaljevanju : Uredba) in javnih pozivih JP-OVE-01JP-OVE-02 in JP-OVE-03 .

Kako je potekal izbor prejemnikov subvencij in kdo vse (konkretno) je odločal o njihovi dodelitvi?

Dodeljevanje pomoči je potekalo na podlagi prijav na javni poziv. Vloge je, skladno z določili uredbe, obravnavala komisija, ki je odločala o dodelitvi pomoči, sestavljali pa so jo strokovni sodelavci, zaposleni v družbi Borzen. Postopek je zajemal vsebinski pregled vloge glede na predloženo dokumentacijo in glede ustreznosti projekta, pregled s strani finančne ter pravne službe, skladno z določbami Uredbe, posameznega javnega poziva in določil Zakona o splošnem upravnem postopku.

Ali so bila pri podelitvi subvencij upoštevana načela transparentnosti in enakopravne obravnave prijaviteljev? Na kakšen način?

V družbi Borzen pri izvajanju vseh javnih pozivov in dodeljevanju sredstev upoštevamo vsa načela upravnega postopka in dodeljevanja pomoči. Vsi vlagatelji so obravnavani na enak način in po predpisanem postopku na podlagi objektivnih meril. Skladno z določili 21. člena Uredbe prejemnike pomoči tudi javno objavljamo.

Ali Borzen preverja kapitalsko strukturo podjetij, ki prejemajo subvencije, vključno z lastništvom v tujini?

Vsak prijavitelj je moral velikost podjetja opredeliti na podlagi Priloge 1 k Uredbi (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 270 z dne 29. 7. 2021, str. 39). Svoji vlogi so morali prijavitelji predložiti tudi izjavo o velikosti podjetja in izjavo o povezanih podjetjih (dostopni na spletni strani posameznega javnega poziva). Obe izjavi sta bili predmet preverjanja s strani komisije, ki je v sklopu celotne lastniške strukture preverjala tudi lastništvo podjetij v tujini.  

Ali obstajajo mehanizmi za preprečevanje, da subvencije ne končajo v podjetjih z nejasno lastniško strukturo ali v davčnih oazah?

Uredba in Javni poziv določata pogoje za dodeljevanje pomoči, pri čemer mora biti ob izplačilu pomoči proizvodna naprava že priključena in mora delovati, kar se tudi preverja (navedeno pomeni, da je moralo podjetje celotni projekt že realizirati in pridobiti financiranje zanj). Pri tem se pomoč lahko izplača zgolj vlagatelju, ki predloži ustrezna dokazila (tudi deklaracijo in pogodbo o uporabi sistema, ki se morata glasiti na vlagatelja). Izplačilo morebitni tretji osebi, cesije terjatev in izplačila drugim pravnim osebam, ki se razlikujejo od vlagatelja, niso dopustni. Podjetja oz. vlagatelji pa se glede lastniške strukture in povezanosti obravnavajo kot celota, kar (lahko) vpliva na višino dodeljene pomoči, ki je omejena glede na velikost podjetja.

Glede podjetij Sonce aron Lenart, Sonce Šentjur Lenart in Sonce Lenart pojasnjujemo:

Vloge podjetij, ki jih omenjate, smo obravnavali na enak način kot vse ostale vloge, dodelitev sredstev pa je glede na določila Uredbe in javnih pozivov možna  za več različnih proizvodnih naprav istega podjetja. Nobeno od podjetij iz skupine Sonce, ki se je prijavilo na javni poziv, do danes še ni prejelo subvencije. Proizvodne naprave, za katere so bile dodeljene subvencije, morajo začeti obratovati v 30 mesecih od dneva izdaje odločbe o dodelitvi pomoči, pri čemer je rok za vložitev vloge za izplačilo pomoči in predložitev dokazil za izplačilo pomoči 24 mesecev od priklopa naprave v omrežje.

Ali je direktorica Borzena poslovno kdaj sodelovala z direktorjem Sonce Gregorjem Novakom? Ali ga pozna osebno ali poslovno?

Direktorica Mojca Kert direktorja skupine Sonce Gregorja Novaka poslovno pozna, a osebno z njim ni sodelovala.

Scroll to Top