Predsednik vlade je v minulem letu napadal neodvisne institucije, vlada pa je z dvomljivimi kadrovskimi postopki in vprašljivimi delitvami javnih sredstev sama poskrbela za padec Indeksa zaznave korupcije.
»To je farsa.« To so besede, ki jih je ob prihodu na razgovor na KPK v zadevi Bobnar izrekel predsednik vlade dr. Robert Golob. Trdil je, da gre za izmišljene in politično motivirane postopke. Predsednik vlade je KPK javno napadel večkrat. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi je predsedniku vlade javno napisal: »Napadi, diskreditacije, posmehovanja in manipulacije posameznikov in medijev iz vašega kroga so žal postali stalnica. Metode niso nove – zaznavamo jih že dlje časa – vendar se v zadnjem času stopnjujejo prek meje dopustnega.«
Krepitev oz. spodkopavanje neodvisnih institucij je le ena od meritev v sklopu indeksa zaznave korupcije, po katerem je Slovenija padla za dve mesti.
Prav tako indeks meri, kako pregledni so postopki imenovanj v javnem sektorju, kako se krepi transparentnost porabe sredstev, kako delujejo organi pregona.
Mediji smo v preteklem letu poročali o spornem kadrovanju na vrhu policije, SDH, predsednik vlade pa je začel svojo politično kariero z napovedjo odstranitve janšistov. Javna podjetja so zasedli kadri iz stranke Svoboda, visoke položaje so dobili Tinina teta, njene prijateljice v kabinetu, Golobova poročna priča, kadri iz podjetja Gen- I.
Od samega začetka te vlade pa gledamo netransparentno financiranje medijev – brez epiloga so afera računalniki, afera Spirit, Karigador.
Milijoni proračunskih sredstev gredo netransparentno za drage anekse pri različnih gradbenih poslih. Pri vsem tem je vlada spodkopala in ohromila tudi računsko sodišče, ki mu je kot eni najpomembnejših nadzornih institucij zmanjšala sredstva. Še do danes predsednik vlade ni pojasnil, zakaj je Gen- I plačal novinarko, kasneje sekretarko Vesno Vuković, in kje je pristala gotovina iz srbske podružnice Gen I, ki jo je Martin Berishaj dvignil na Balkanu.
Ne le to, policija v tem času ni končala nobenega odmevnega ali večjega primera gospodarske kriminalitete, NPU vodi prijatelj Vesne Vuković in večkrat dobimo občutek, da je del policije ugrabljen in namenjen diskriditaciji namišljenih nasprotnikov. Tudi iz UKC Ljubljana odtekajo milijoni preko evidenčnih naročil (o čemer bomo še pisali), prijatelj predsednika vlade Roberta Goloba, generalni direktor, pa pospešeno skrbi za napihnjen in zavajujoč piar največje bolnišnice.
A uradni rezultati so zgovornješi.
Slovenija tako po danes objavljenem Indeksu zaznave korupcije zaostaja za povprečjem zahodnoevropskih držav; pred nami so z boljšimi rezultati tako Češka, Latvija in Litva. Indeks zaznave korupcije (CPI) se meri v 182 državah sveta, najvišji indeks na svetu je dosegla Danska, in sicer 89, sledita ji Finska (88) in Singapur (84), najnižjega z 9 točkami pa sta dosegli Južni Sudan in Somalija. Med EU državami sta zadnji Bolgarija in Madžarska, ki sta dosegli le 40 točk. Več
Mag. Matej Mencej, predsednik Transparency International Slovenia:
»Rezultati Indeksa zaznave korupcije (CPI) ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava. Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi.«
»Od začetka merjenja CPI indeksa 2012 do 2025 je Slovenija prejela v povprečju 59 točk, največ 61 in najmanj 56. Slovenija tako mednarodno z 58 točkami dosega isti indeks kot države Botswana, Ruanda in Quatar. Rezultati Indeksa zaznave korupcije (CPI 2025) Slovenijo umeščajo v skupino držav Zahodne Evrope in EU, kjer je zaznana raven korupcije nižja od svetovnega povprečja, vendar hkrati velja opozorilo, da se tudi v tej regiji napredek v boju proti korupciji ustavlja,« piše na spletni strani TI Slovenija.
François Valérian, predsednik globalne mreže Transparency International:
»Korupcija je vse večja globalna grožnja, ki ne le spodkopava razvoj, temveč je tudi glavni vzrok za upadanje demokracije, nestabilnost in kršitve človekovih pravic. Mednarodna skupnost in vse države morajo boj proti korupciji postaviti za najpomembnejšo in dolgoročno prednostno nalogo. To je ključnega pomena za boj proti avtoritarizmu ter za zagotovitev mirnega, svobodnega in trajnostnega sveta. Nevarni trendi, razkriti na letošnjem indeksu zaznave korupcije, poudarjajo, da je treba takoj sprejeti konkretne ukrepe za odpravo globalne korupcije.«
Maíra Martini, izvršna direktorica Transparency International:
»Nujno moramo izkoreniniti korupcijo, preden ta popolnoma onemogoči smiselne podnebne ukrepe. Vlade in mednarodne organizacije morajo protikorupcijske ukrepe vključiti v podnebna prizadevanja, da bi zagotovile financiranje, obnovile zaupanje in povečale učinek. Danes koruptivne sile ne le oblikujejo, ampak pogosto tudi narekujejo oblikovanje politik ter onemogočajo nadzor in ravnovesje, s čimer utišajo novinarje, aktiviste in vse, ki se borijo za enakost in trajnost. Resnična odpornost na podnebne spremembe zahteva neposredno in odločno spopadanje s temi grožnjami. Ranljivi ljudje po vsem svetu to nujno potrebujejo.«
Današnji padec jasno kaže, da imajo napetosti med oblastjo in nadzornimi institucijami posledice za celoten sistem, politična ravnanja pa slabijo institucionalni nadzor. Padec v zaznavi korupcije je tako posledica lastne sabotaže. Je tudi kršenje predvolilnih zaobljub te koalicije.
*********************************
ODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
