Igor Kadunc je nekdanji generalni direktor RTV in direktor STA
V oddaji Odmevi 16. februarja je dr. Robert Golob presenetil, lahko bi rekel celo šokiral voditeljico z zanikanjem verodostojnosti podatkov o čakalnih vrstah. Nastopil je zelo suvereno, kot da se ne bi zavedal, da bodo njegove izjave preverjene. Že naslednji dan jih je v veliki meri ovrgel strokovni direktor NIJZ dr. Ivan Eržen, dan zatem pa je eno od bizarnih navedb demantirala še direktorica Zdravstvenega doma Murska Sobota. Predsednik vlade se je očitno oprl na znano maksimo, da ni pomembno, kaj poveš, temveč kako to poveš in tu mu je treba priznati retorično spretnost. Žal pa v času te vlade na področju povečanja učinkovitosti zdravstva ni bilo narejenega veliko. Januarja je bil na Brdu skupaj z ministrom in koalicijskimi partnerji zelo optimističen glede napovedanih ukrepov, a so ti ostali večinoma neuresničeni. Zato se zdi prav, da si namesto praznih fraz nalijemo čistega vina in politike pred volitvami vprašamo, kaj konkretno nameravajo storiti na področju zdravstva v naslednjih štirih letih. Z zanikanjem težav rešitev ne bomo našli.
Po koalicijskem posvetu o zdravstvu 18. januarja 2023 sta pred novinarje stopila dr. Robert Golob in takrat minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in napovedala reorganizacijo ZZZS, digitalizacijo ter izkoreninjenje korupcije. Dokument z ukrepi in časovnico je podpisalo vseh 53 poslancev koalicije. Takrat sem zapisal, da nekateri očitno podcenjujejo kompleksnost uvajanja informacijske podpore v zdravstvu. Digitalizacija je nedvomno koristna in skoraj nujna, vendar so njeni učinki vidni šele po letih, tudi če bi se je lotili takoj. Opozoril sem tudi, da sama reorganizacija ZZZS ne bo skrajšala čakalnih dob. Danes se kaže, da so bila ta opozorila utemeljena.
Moj zapis je tako razburil predsednika vladnega sveta za zdravje dr. Erika Breclja, da je iz sveta izključil predstavnico Glasu ljudstva Katarino Rotar, češ da sem njihov »vidni predstavnik«. Z nobenim njihovim predstavnikom nisem nikoli govoril. Očitno se tudi bogovi v belem včasih lahko zmotijo.
Dejstvo je, da vlada do nedavnega ni naredila skoraj ničesar, da bi se resnična digitalizacija zdravstvenega sistema začela sistematično pripravljati. Šele 25. novembra je bil sprejet Zakon o digitalizaciji v zdravstvu.
V omenjeni oddaji je Golob napadel tudi NIJZ z besedami, da objavlja »neke podatke, ki nimajo kaj dosti zveze z dejanskim čakanjem«. Trdil je, da se čakalne dobe niso bistveno podaljšale. Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen ga je glede seznama čakajočih jasno postavil na laž. Seznam temelji na podatkih iz sistema eZdravje in je zelo natančen. Po njegovih navedbah so se čakalne dobe povečale za 10 do 25 odstotkov, saj se prebivalstvo stara hitreje, kot rastejo zmogljivosti javnega zdravstva, tako v javnih ustanovah kot pri koncesionarjih. Kako je možno, da vse to skoraj vsi poznamo in doživljamo. Razen predsednika vlade Goloba in verjetno še kakšnega iz Gibanja Svobode?
Pri tem je pomembno razlikovati med seznamom čakajočih ( kamor so uvrščeni vsi z aktivno napotnico in predvidenim datumom obravanave) in objavljenimi povprečnimi dobami pri posameznih izvajalcih. Zaradi neuresničene digitalizacije izvajalci nimajo enotne in ustrezne informacijske podpore, zato prihaja do težav z ažurnostjo in natančnostjo izračunov. Kljub temu se čakalni seznami vodijo na podlagi enotnega pravilnika. Če kdo termina ne odpove ali celo umre, se prosti termini zapolnijo z napotnicami »zelo hitro« in »hitro«, kot to določa pravilnik.
Dr. Robert Golob se je pri čakanju na preglede in posege, ki po njegovem niso problem skliceval tudi na analize ZZZS, kjer je na novo imenovani vrhunski manager iz dve ad hoc analiz ugotovil, da se dejansko pride na vrsto prej, kot je bilo sprva predvideno. Dejansko naj bi se to zgodilo v približno 20 odstotkih primerov, ne v 50 odstotkih, kot je navedel sam premier. Ob tem pa je zamolčal, da približno 15 odstotkov pacientov pride na vrsto kasneje od napovedanega termina. Golob gre pri svojih nenatančnosti, če ne celo manipulaciji podatkov še dlje.
Kot primer domnevne neverodostojnosti podatkov je navedel primer pedopsihiatrije, kjer naj bi bila čakalna doba 600 ali celo 640 dni, v vrsti pa naj bi bila le ena oseba. Preverjanje tega dejstva pa je pokazalo, da to ne drži. Vpisanih je bilo 124 otrok!! Res je bil na seznamu en otrok, ki je bil že obravnavan, a ni bil izbrisan iz evidence. Takšnih administrativnih napak bi bilo verjetno manj, če bi se digitalizacija začela izvajati že leta 2023, kot je bilo obljubljeno. Podobno problematično je posploševanje nepravilnosti iz posameznih primerov na celoten sistem.
Menim, da je za razumevanje težave treba izhajati iz dejanskega stanja. Natančen in centraliziran seznam čakajočih vodi NIJZ. Ko te ustanova na podlagi napotnice uvrsti na seznam, dobiš predvideni termin obravnave. Tako je vsaj v mojem primeru.
13. februarja 2025 sem z napotnico za operacijo sive mrene začel iskati ustanovo s čim krajšim čakanjem. Na portalu https://cakalnedobe.ezdrav.si/ so navedeni vsi izvajalci skupaj z okvirnimi termini. Ti so za operacijo z napotnico »redno« segali od junija 2026 do novembra 2028. Izvajalci termine določajo na podlagi zapolnjenih seznamov, pričakovanega števila novih napotnic ter razpoložljivih timov in financiranja ZZZS. Pravilnik določa prednost za napotnice »zelo hitro« in »hitro«, kar je razumljivo.
Ob prijavi je bila pri izbrani ustanovi navedena čakalna doba šest mesecev. Oktobra so mi odgovorili, da naj bi bil termin decembra, vendar sem zaradi zastoja prišel na vrsto šele 21. januarja 2026, torej enajst mesecev po prijavi o čemer je govoril Eržen. Spadam med tistih 15 odstotkov, ki so prišli na vrsto kasneje od napovedanega termina.
No, ker imamo dve očesi, bo potrebna operacija še na drugem očesu. Tako se me takoj dodali na svoj seznam čakajočih in v aplikaciji z-vem (https://zvem.ezdrav.si/portal/domov ) vidim, da je druga operacija predvidena julija 2026. Ta podatek je po mojem prepričanju tudi upoštevan v izračunih NJIZ, ki je upravljavec sistema ZVem. S terminom bi pravzaprav moral zadovoljen, ker če bi se prijavil zdaj, bi dobil termin februarja 2027.
Podobno izkušnjo imam z napotnico za fizioterapijo zaradi kalcinacije rame. Naročen sem bil 18. decembra 2024, termin pa sem dobil za 24. junij 2026. Čakanje bo trajalo več kot leto in pol, čez štiri mesece bom v dobrih rokah. Sicer pa moram pohvaliti , kjer sem bil operiran. Pravzaprav vse odlično. Upam, da se res vidimo vsaj julija.
Tega pa ne morem reči za politiko. Namesto zanikanja težav bi bilo pošteno priznati, da so izzivi veliki, ter jasno povedati, kateri ukrepi bodo sprejeti za skrajševanje čakalnih dob oziroma vsaj za preprečitev njihovega nadaljnjega podaljševanja. Nedopustno je, da se problem relativizira , banalizira s posameznimi izjemnimi primeri. Če bi bili ukrepi iz januarja 2023 pravočasno in dosledno uresničeni, danes morda ne bi imeli občutka, da smo šele na začetku reševanja težave.
