Ko ljubljanski župan Zoran Janković toži odvetnico Nino Zidar Klemenčič zaradi izjave o »desetih odstotkih«, je težko prezreti širšo sliko župana, ki ga leta spremlja dolga senca medijsko izpostavljenih poslov, donacij, preiskav, postopkov in nenavadnih naključij. Sam se vedno izgovarja na to, da mu ni bilo “nič dokazano” in da hodi redno na sodišča, a ko Tarča objavi detajle o prerazporejanju sodnikov, zasedeni sodnici se odpirajo resna vprašanja o videzu nepristranskosti in neodvisnosti sodišč.
Pri Zoranu Jankoviću ni problem ena izjava, en sam posnetek ali en posel. Problem je vzorec. Problem je njegova politična biografija, v kateri se ponavljajo iste besede: donacija, dovoljenje, posrednik, sinova, sodni postopki, oprostitev, zastaranje, premeščanje odgovornosti. In te besede beremo že desetletje.
Spomnimo se primera Gratel, ko je tožilstvo očitalo županu jemanje zelo visoke podkupnine, obramba pa je trdila, da je šlo za prostovoljno in zakonito donacijo. Res, nikoli ni bilo nič dokazano, bi rekel župan, a po več kot desetletju dodajamo komentar: “Očitno smo v Ljubljani razvili simbolno kulturo, da je za posel dobro prinesti še dar za na dvor.”
Vegrad. Leto 2010. Parlamentarna preiskovalna komisija je obravnavala donacijo zemljišča Mestni občini Ljubljana v vrednosti okoli 550.000 evrov. Hilda Tovšak je zanikala, da bi donacijo zahteval župan, Janković pa je tedaj sam povedal, da je večino sestankov, na katerih so se pogovarjali o donacijah, sklical on in tudi predlagal višino donacije. Ob tem je zatrjeval, da v zameno podjetjem niso bile omogočene boljše ali hitrejše poti do poslov.
In prav v tej izjavi je srž njegovega problema: Ne gre več za vprašanje, ali je župan o donacijah vedel, pač pa kakšno politično kulturo je ustvaril, da meni, da je povsem normalno, da podjetje, ki v mestu posluje in ustvarja dobiček, občini tudi “nekaj da”. Mestna oblast ni dobrodelna ustanova, ki bi od investitorjev zbirala prispevke po (osebni) presoji župana. Če podjetje želi nekaj donirati mestu, naj to stori v povsem transparentnih, vnaprej določenih in institucionalno nadzorovanih okvirih. V trenutku, ko donacija nastopa vzporedno s konkretnimi interesi investitorja, z urbanističnimi postopki, dovoljenji ali občinskimi posli, ni več vprašanje ali je to pravno dokazano, pač pa, ali je takšna praksa sploh združljiva z integriteto javne funkcije. Ta je pri županu vprašljiva, posebej če beremo zadnjo tožilsko obtožnico, ki jo je povzela Tarča.
Po navedbah tožilstva, ki jih je povzela odmevna oddaja, naj bi mreža okoli župana delovala, kot podaljšana roka upravne enote, pri čemer naj bi posredniki urejali dovoljenja, kosila, stike in “nagrade”. To seveda postavlja pod vprašaj neodvisnost in zakonitost vseh teh postopkov, predvsem pa spet poudarjamo -sodne postopke ki so bili nenavadno koncentrirani pri eni sodnici in eni tožilki.
In tu je še Jan Bec. Tudi pri njem niso bistvo le en naslov, eno nakazilo, en nakup …, ampak so bistvo zaporedne povezave, ki jih mediji že dlje časa opisujejo. Odkupi terjatev, prodaja, poboti. Če ni nič dokazano kaznivega, pa je vendarle jasno eno: Finančni tokovi družine Janković so po poročanju medijev preko Beca povezani z Ljubljano in niso izmišljeni. Že sam videz konflikta interesov je pri tako vplivni politični funkciji lahko resen demokratični problem. Župan ne more zahtevati, da javnost pri vsem skupaj gleda stran in verjame, da je vse zgolj nesrečno zaporedje naključij. Mediji se imamo pravico vprašati, ali ni nenavadno, da se v enem političnem ekosistemu kopičijo isti sumi, ista imena in isti mehanizmi, ki jih pač ni mogoče odpraviti z enostavnim stavkom, »da ni nič ni dokazano«. To je premalo. Javnost ima pravico zahtevati več, kot golo procesno nedolžnost, še posebej od takrat, ko so finančne transakcije potovale tudi na družinske račune in račune najboljših prijateljev sinov.
In prav zato tožba proti Nini Zidar Klemenčič politično učinkuje drugače, kot bi morda želel njen vlagatelj. Okoli te tožbe je nastalo že kup vicev, ki krožijo o tem, da je povedala premalo.
Če bo torej morala odvetnica ob celotni (oprostilni) biografiji Jankovića dokazovati svoje besede, potem upravičeno pričakujemo, da bo župan prišel v Tarčo in odgovoril na vsa legitimna vprašanja, tudi tista neodgovorjena o farmacevtki, katere prisluhe so uspeli izločiti, pa biznisih sinov, zaposlitvah prijateljev od prijateljev, pretepanju lastnikov zemljišč, donacijah, posrednikih ali morda kako plačuje odvetnika, iz katerega računa plačuje zasebna kosila v Cubu, Divinu ali Taverni Tatjana, ali pa kaj drugega … In to brez žalitev novinark, na katere se rad spravlja z neprimernimi izrazi (Kaja Kobetič, Vanja Kovač, Erika Žnidaršič).
Janković je s sodišč do zdaj praviloma odhajal kot zmagovalec. To je dejstvo, ki ga je treba spoštovati. A prav zaradi tega dejstva je namesto ugleda ustvaril svet, v katerem izgleda, da ima moč, vpliv in nedotakljivost. Svet prvorazrednih. Svet, kjer se leta mešajo javni interes, zasebni kapital, donacije, družinske povezave. Ustvaril je svet brez ravnotežja. Svet razkoraka. Tudi pravnega. Svet absurda, v katerem bo odvetnica pod težo finančne odgovornosti tožena za besede, ki jih je izrekla na večerji – ne vedoč, da jo snemajo, ..svet, v katerem župan “deli in vlada”, pa ostaja nedotakljiv.
********************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama pomembne tiste zgodbe, ki jih mainstrem mediji ne objavijo. Ker pri nama izveste ozadja. Ker vam zaupava in slišiva vaše zgodbe. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice.
Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Kot smo lahko videli to delajo tudi posamezne nevladne organizacije, ki so vpletene v politične kampanje.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
