Zapor Dobrunje / Mojimediji.si
Očitno se že pred vselitvijo prvih zapornikov v novi zapor, ki ga je zgradilo Ministrstvo za pravosodje, stvari zapletajo. Na Ministrstvo za naravne vire in prostor je Združenje ROVO vložilo zahtevo za obnovo postopka, povezanega z izdajo uporabnega dovoljenja. Tako se zdaj postavlja vprašanje, ali naj se selitev odloži zaradi očitno spornih dejanj ne le izvajalca, ampak tudi nadzornika in samega investitorja. Predvsem slednji je v zelo neugodni situaciji. Koliko so o spornih ravnanjih vedeli oziroma bi morali vedeti na ministrstvu, se bo verjetno še pokazalo. Zelo malo ali skoraj nič pa nismo izvedeli o tem, ali morda svoje vloge ni opravilo podjetje, ki naj bi skrbelo za nadzor.
Ob tem se mi je postavilo vprašanje, kdaj bomo tudi pri nas resno jemali vlogo podaljšane roke investitorjev – »inženirja«. Vedno me je bilo strah izvajati kakršnokoli investicijo, ker vem, da o tem skoraj nič ne vem. A imel sem srečo, da sem se kot zaposlen v Emona inženiringu sredi socializma, leta 1980, seznanil s pravili FIDIC Mednarodne zveze inženirskih svetovalcev, sprejetimi leta 1959, ki so namenjena opredeljevanju vseh postopkov pri izvajanju večjih investicij. Tedaj smo pri nas poznali le gradnjo na ključ. Ta je svoj dokončni krah doživela z gradnjo Onkološkega inštituta in neustreznimi cevmi za vodovodno inštalacijo.
Jasna vloga inženirja
Bistvo pravil FIDIC je v tem, da je zelo jasno opredeljena vloga inženirja. To je predstavnik investitorja in brez njega izvajalec ne more narediti praktično nič. Njegova vloga se praviloma začne že pred sklenitvijo pogodbe, saj mora preveriti, ali priloge pogodbe zajemajo vsa dela in ali je predvidena njihova pravilna izvedba.
V primeru zapora v Dobrunjah bi moral resen inženir pregledati tudi, kakšen material se bo izkopaval in kje je predvideno njegovo odlaganje. Pri sami gradnji je inženir tisti, ki nadzira vse vgrajene materiale in način vgradnje. Seveda inženir ni en človek, temveč resna, samo za to specializirana organizacija – oziroma bi to nujno morala biti. Če smo zdaj tudi pri nas sprejeli pravila FIDIC za vse večje investicije, pa se bojim, da res pravih podjetij, ki so sposobna brez napak opravljati vlogo inženirja, nimamo prav veliko.
Kaj je delal nadzornik v Dobrunjah?
Ob študiju v Beogradu, ob predavateljih praktikih iz tedanjih velikih podjetij, kot so Energoprojekt, Genex in druga, sem se seznanil s pomenom inženirja. Naši izvajalci del v tujini so se praviloma srečevali z inženirji iz Anglije. Kako je bilo to videti v praksi, pa mi je povedal vodja enote Pionirja, ki je v Libiji gradila zaklonišča. Na nekem objektu so imeli velike težave, ker je bila stena več kot tri centimetre neravna. Zato so morali betonsko steno porušiti in jo zgraditi na novo. To kaže na pomen popolne neodvisnosti inženirja od izvajalca del ter na nujnost stalne prisotnosti osebja inženirja na gradbišču.
V konkretnem primeru to pomeni, da bi moralo osebje inženirja sproti nadzorovati, kaj se odkopava in kam se material odvaža. Kajti vedelo se je, da so se tam desetletja odlagali raznorazni odpadki. Iz vsega, kar je bilo do zdaj povedano, je razvidno, da podpisov pooblaščencev inženirja na dokumentih ni bilo prav veliko. Pa bi jih moralo biti – vsaj če je v pogodbi določeno, da se investicija izvaja po kateri od »knjig pravil FIDIC«.
Prav standarde FIDIC je v svoji kritiki v članku »Razkrivamo: amaterske napake tehničnega pregleda zapora Dobrunje« na Preiskovalno.si omenjal Dušan Divjak, ko je opozoril na številne pomanjkljivosti. Ministrstvo za pravosodje pač nima dovolj znanja, da bi resno samo nadziralo izvajanje tako kompleksne investicije – tako kot ga niso imeli uradniki v Libiji. Še manj ministrice in drugi vodilni na ministrstvu za pravosodje. Očitno tudi ne vodja investicij, ki je celo eden od štirih v kazenskem postopku zaradi Litijske. Na koncu je med obdolženimi le en zaposlen na ministrstvu za pravosodje.
Igor Kadunc je nekdanji generalni direktor RTV in direktor STA.
Standardi ravnanja: nepristransko, pošteno in neodvisno
Zanimivo je, da pravila FIDIC določajo, da inženir celo ne sme delovati izključno v interesu naročnika, temveč mora, kadar odloča o pogodbenih vprašanjih, ravnati nepristransko in pošteno. Je upravitelj pogodbe, ne projektant in ne izvajalec. On je tisti, ki ugotovi in investitorju predlaga morebitna nepredvidena dodatna dela ter na podlagi določil pogodbenih prilog določi količino in vrednost teh del. On je tudi tisti, ki podpisuje gradbene situacije, v katerih so določene količine in vrednosti del.
Iz povedanega je jasno, da je njegova odgovornost ogromna. Zato mora imeti podjetje – inženir – zadostna sredstva, da bi lahko investitor v primeru njegovega nestrokovnega ali nevestnega dela izterjal morebitno škodo. Kot rečeno, so bila pri izvajanju velikih del v tujini vedno prisotna velika in pomembna podjetja, ki so se ukvarjala izključno s tem. Če se ne motim, je bilo tako tudi pri gradnji kompleksa Bernardin, saj je bila financirana s posojilom Mednarodne banke za obnovo in razvoj.
Če pa inženir svojega dela ne opravlja resnično neodvisno in kakovostno, se lahko zgodijo stvari, kakršne so se pri gradnji zapora v Dobrunjah. Ker ne poznam pogodbe ne z izvajalcem ne z nadzornikom, se v ocenjevanje tega, kako je bilo opravljeno nadzorno delo ali celo vloga inženirja, ne bom spuščal. Prav tako je vprašanje, ali so se sploh uporabljala pravila FIDIC.
Odgovorne zapreti prav v zapor, ki so ga gradili
Postavlja pa se vprašanje, ali je prav, da se zapor po odpravi preostalih ugotovljenih nepravilnosti in po pridobitvi uporabnega dovoljenja začne uporabljati. Ali naj se s preselitvijo iz prenatrpanih zaporov počaka, dokler se ne odkrijejo in sanirajo vse ugotovljene nepravilnosti. Pri fizičnih osebah – investitorjih in tudi v gospodarstvu – imajo takšna določila zagotovo velik vpliv, da se vse morebitne nepravilnosti odpravijo pred začetkom obratovanja.
Verjetno se še spomnite, koliko časa je sameval objekt Merkurja v Šentvidu, kar je na nek način pomenilo začetek konca celotnega Merkurja. V primeru javnega sektorja pa po mojem mnenju nima smisla vztrajati, da bi se dokončno razčistile in uredile vse nečiste rabote, preden se objekt začne uporabljati.
Verjamem, da bi dobro delujoča pravna država dala dovolj podlage, da bi Ministrstvo za pravosodje skupaj z organi pregona uspelo doseči sanacijo vseh spornih odlagališč. In morda odgovorne zapreti prav v zapor, ki so ga gradili. Lahko, da se motim in je nujna pot tudi razveljavitev uporabnega dovoljenja, ki jo je predlagalo Združenje ROVO.
Če bi vsi vpleteni odreagirali odločno in učinkovito, potem mislim, da bi bilo prav, da se prostor pripravi tudi za odgovorne. Bodo med njimi morda tudi odgovorni iz podjetja za nadzor? Če so bili angažirani na podlagi pravil FIDIC, zagotovo.
