Ni zastonj kosila, ni zastonj vinjet - Golobove bonbončke bomo plačali vsi

Vlada Roberta Goloba, ki bo z interventnim zakonom posegla v poslovanje Darsa in voznikom podaljšala veljavnost letne vinjete za štiri mesece, je državljanom poleg božičnice dala še en predvolilni bonbonček. A kot opozarja pravnik dr. Šime Ivanjko, strokovnjak za gospodarsko in korporacijsko pravo, ravnanje vlade »pomeni neposreden poseg v korporacijsko upravljanje.«

Vlada je s predlogom zakona, ki ga je prav danes poslala v DZ, posegla na področje, »o katerem bi morali odločati organi družbe, kot sta uprava in nadzorni svet,« s čimer pa po mnenju dr. Ivanjka »krši korporacijska načela – in to velja enako za državne kot zasebne družbe. Država ima dva vzvoda – korporacijskega in zakonodajnega. Namesto da bi uporabila korporacijskega prek skupščine in organov družbe, je uporabila zakonodajnega, s čimer je šla mimo korporacijskih načel.«

Dars kot gospodarska družba ima namreč ustavno varovano pravico do gospodarske samostojnosti. V skladu s 505. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) poslovodni organ odloča o vseh aktualnih poslovnih odločitvah in skrbi za nemoten potek poslovanja, skupščina pa odloča o tistih najbolj bistvenih in temeljnih vprašanjih o razvoju in obstoju družbe.

Ukrep po sili – vprašljiva je ustavnost

Namesto da bi država delovala kot delničar prek SDH (skupščina, sklepi, navodila upravi), je vlada izpeljala ukrep po sili zakona (ex lege). Legalnost pa še ne pomeni ustavnosti, razloži pravnik. »Vlada je politično odgovorna javnosti in volivcem. Pravna odgovornost pa se lahko presoja le pred ustavnim sodiščem. Vlada ima moč, da sprejme zakon, ki velja nad vsemi poslovnimi odločitvami. Vendar mora biti to v skladu z ustavo. Če zakon poseže v družbo, je to pravno legalno, vendar lahko oškodovani sprožijo presojo pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče mora oceniti, ali je bil zakon sprejet zaradi višjega, javnega interesa, ali pa gre za politično motiviran poseg. Če bo sodišče ugotovilo, da zakon nima utemeljenega javnega interesa, bo razveljavljen. Če pa bo presodilo, da obstaja višji državni razlog, bo zakon obstal. A z vidika korporacijskega prava gre jasno za poseg v samostojnost družbe.«

74. člen Ustave RS pravi: »Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon lahko omeji gospodarsko pobudo le zaradi javne koristi.«

Zakon bi bil tako dopusten samo, če bi bil nujen zaradi javnega interesa (npr. izredne razmere, vojna, elementarna nesreča). Politični razlog pa ni zadosten javni interes za poseg v gospodarsko avtonomijo podjetja.

Vlada je podaljšanje vinjet zapakirala v interventni zakon. Interventni zakon (lex specialis) je začasen zakon, s katerim se zaradi izrednih ali nujnih okoliščin začasno uredi posamezno vprašanje, ki ga obstoječa zakonodaja ne rešuje ustrezno. Namen je zaščita določenih pravno varovanih dobrin in odprava negativnih posledic konkretnega dogodka ali stanja. Praviloma je upravičen, če obstajajo izredne razmere, kot so vojna, epidemija …

V primeru Darsa bi to pomenila na primer nepredvidljiva zamuda pri uvedbi novega sistema cestninjenja, tehnična napaka, naravna katastrofa, ki bi vplivala na možnost nakupa vinjet. Tukaj pa tega ni, pravi dr. Ivanjko: »Interventni zakoni so lahko upravičeni iz različnih razlogov – ob izrednih razmerah ali v javnem interesu. Tukaj pa tega po mojem mnenju ni. Če gre zgolj za predvolilno potezo ali darilo potrošnikom, potem to ni upravičeno. Z vidika korporacijskega prava so pravila jasna, vendar se v praksi pogosto spremenijo, kadar gre za politične interese.«

Darilo pred volitvami in politična naveza

Po mnenju Ivanjka je šlo v tem primeru za neustrezno uporabo zakonodajne moči za politični cilj – predvolilni darilni ukrep. Dars sam po sebi takega ukrepa verjetno ne bi sprejel, saj mu povzroča poslovno škodo. »Če hčerinska družba posluje po navodilih matere, v tem primeru države, in utrpi škodo, mora direktor po korporacijskih pravilih prijaviti in zahtevati odškodnino. To bi bilo pravilno. Poslovodstvo mora opozoriti državo, da je ravnala mimo korporacijskih pravil, in zahtevati odškodnino. Če tega ne stori, odgovarja osebno. To velja enako v vseh državah – tudi pri nas. Direktorji odgovarjajo osebno, če ravnajo po škodljivih navodilih lastnika.«

Uprava (državne) družbe mora ravnati v interesu družbe in ne po političnih navodilih. Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je tesen prijatelj, zasebno družita se tudi med dopustom, in dolgoletni sopotnik dr. Roberta Goloba na področju energetike. V času Golobovega vodenja Gen-i je bil direktor Elektra Ljubljana in nadzornik v družbi Gen EL, na zadnjih državnozborskih volitvah pa je vodil kampanjo Gibanja Svoboda. Ko je prevzel vodenje Darsa, so se pojavila vprašanja o neodvisnosti uprave družbe.

Ni verjetno, da bi se odločil za tožbo proti Golobovi vladi. Na vprašanja o odškodninski tožbi, ki smo jih poslali osebno v njegov kabinet in tudi na Darsov piar, pa nam ni odgovoril. In tudi ne nadzorniki, ki so bili v Dars imenovani v času aktualne vlade, in so po zakonu dolžni varovati samostojnost uprave, zahtevati analize učinkov in po potrebi preprečiti škodljive ukrepe. Sicer tudi sami nosijo odgovornost. Kot v primeru prvega kaznovanja nadzornikov pri nas v Luki Koper, ki so potrdili škodljivi posel Luke in jim je sodišče zato naložilo kazen v višini 41 milijonov evrov.

Orkestrirani piar vlade in Dars

So nam pa z Darsa in kabineta pristojne ministrice Alenke Bratušek poslali skupno piarovsko izjavo za javnost, da se je »ministrstvo pri pripravi omenjenega predloga zakona ves čas usklajevalo z družbo Dars. Dars je v času usklajevanja naredil izračune posledic, ki so pokazali, da finančno stanje družbe zaradi tega ukrepa nikakor ni ogroženo.«

A še dva dni nazaj je predsednik uprave Darsa Andrej Ribič ob seznanitvi z odločitvijo Golobove vlade za medije dejal, da bodo finančne posledice znašale nekaj več kot 20 milijonov evrov izpada iz cestninjenja in 70 milijonov evrov likvidnostnega premika. Natančni izračun posledic pa bodo lahko podali, »ko bodo natančneje proučili ukrep«. Kdo se zdaj spreneveda? Gre za orkestrirano izjavo?! Se za dosego cilja dogaja lomljenje rok?

Andrej Ribič je že pred dvema dnevoma pred mediji potrdil, da se hoče vlada na ta način »odkupiti uporabnikom zaradi nevšečnosti, ki so nastale pri rekonstrukcijah in obnovah,« vidno pa je bil nezadovoljen ob potezi vlade, da iz vinjetnega sistema do nadaljnjega izvzame obalno hitro cesto. To je celo pospremil z besedami: »Brezplačnega kosila ni!«

Politična in pravna odgovornost

Škodo bomo v končni fazi nosili državljani. Po Ivanjku gre za primer politične odgovornosti vlade in pravne odgovornosti uprave, če ta ne ukrepa. »Najprej se zdi, da državljani dobimo darilo, v resnici pa bomo vsi oškodovani.«

Glavni finančni vir Darsa so prav prihodki iz cestnin. Lani so s prodajo vinjet zaslužili 241 milijonov evrov, sedem odstotkov več kot leto prej. Letos izvajajo največji cikel obnov v zadnjih 15 letih. Izpad prihodkov Darsa pomeni manj sredstev za vzdrževanje in investicije, modernizacijo in varnost cest.

Promet.si

Država že plačala za nezakonit poseg

Dr. Ivanjko ob tem poišče vzporednice z Vzajemno, kjer je država plačala 14 milijonov evrov, ker je posegla v poslovne odločitve družbe. »Zakon je še vedno pred ustavnim sodiščem, kjer traja presoja že leto in pol. To pomeni, da je država uporabila zakonodajno moč za obvladovanje korporativnega subjekta, kar po korporacijskem pravu ni dopustno. Enako velja za Dars – če bo zakon prisilil upravo, da izvede ukrep, ki ji povzroča škodo, gre za primerljiv poseg.«

Država je sicer lastnica Darsa, a lastniške pravice v njenem imenu izvaja Slovenski državni holding (SDH) in ne vlada. Za komentar, ali ravnanje Golobove vlade sovpada z načeli korporativnega upravljanja in neodvisnega delovanja državne družbe Dars, smo povprašali tudi družbo SDH. Prejeli smo že znan odgovor: »Slovenski državni holding ne komentira odločitev Vlade Republike Slovenije.«

Smernice OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti, ki jih najdemo na spletni strani SDH, med drugim državi nalagajo jasno in dosledno lastniško politiko, ki bo zagotavljala pregledno in odgovorno upravljanje družb v državni lasti s potrebno stopnjo strokovnosti in učinkovitosti. V njih piše, da demokratični sistem upravljanja predpostavlja, da država na tehten in odgovoren način upravlja z državno lastnino v interesu javnosti in ne v interesu zasebnih ciljev političnih strank in koalicij in pred javnostjo za svoje početje polaga račune. In še: »Vlada se ne sme vmešavati v vsakodnevno vodenje družb v državni lasti. Za doseganje začrtanih ciljev jim mora dovoljevati popolno avtonomijo poslovanja.«

Božičnica zanemarljivo darilo proti vinjetam

Da gre »za čisto predvolilni bombonček, še izrazitejši kot božičnica, saj je enkraten in časovno umeščen tik pred volitvami,« meni tudi pravnik dr. Rajko Pirnat. »Ne vidim nobenega javnega interesa, ki bi tak ukrep opravičeval. Zadeva se mi sicer zdi nesmiselna, vendar pravnih problemov ne vidim. Po mojem gre za politično odločitev, ki je sicer pravno vzdržna, a nesmiselna in očitno namenjena predvolilnemu dobrikanju volivcem. Bolj odprta so nekatera praktična vprašanja – na primer, kako bo urejeno nadaljnje leto, ali bodo naslednje vinjete cenejše in kako bo vse to izvedeno v praksi.«

Pravi še, da Dars ni običajno podjetje, je aparat za upravljanje avtocest, ki so v lasti države, vlada odloča o cestninah, Dars pa jih le pobira, zato bo morebitne finančne posledice v skrajnem primeru nosila država sama. »Če bi Dars imel likvidnostne težave, bi morala vlada kot lastnik ustrezno reagirati, vendar v to dvomim. Morda bo prišlo do začasnega zmanjšanja dobička, ne pa do resne krize. Govori se o 20-milijonskem izpadu prihodkov, a to bo na koncu verjetno pokrito iz javnih sredstev. V vsakem primeru pa – ni zastonj kosila, nekje bo treba ta denar nadomestiti. Morda z višjimi cestninami, morda kako drugače. Torej – ukrep je povsem političen, a je v pristojnosti vlade, da ga predlaga, in državnega zbora, da ga sprejme. Podobnih primerov je bilo že prej – recimo v času Janševe vlade, ko je ta za tri mesece odvzela omrežnino distributerjem elektrike, kar je pozneje pokril Eles. Tudi takrat je bil Eles v državni lasti, a to ni pomenilo nezakonitega ravnanja. Tukaj gre za odločitev lastnika, ki posega v svoje podjetje. Zato ne vidim ne kaznivega dejanja, ne dejanske škode, niti možnosti, da bi Dars tožil državo. Res je, da bomo davkoplačevalci posredno to pokrili, a tako je vedno – vsako stvar na koncu plačamo vsi.«

Zastonj kosila v simboliki božičnic in brezplačnih cestnin pa nas ne bodo osvobodila realnih problemov. Tudi Golobovi Svobodi ne bodo prinesla dodatnih političnih točk. Namesto populističnih ukrepov se bomo še naprej soočali s prometno realnostjo in zastoji na avtocestnem križu in vpadnicah ter posledičnim pritiskom na javne finance. Proračun za prihodnje leto predvideva že za 2,1 milijarde evra primanjkljaja, Slovenija je tik pod mejo fiskalnega pravila, kar pomeni, da si vlada težko privošči dodatne izpade prihodkov brez novih zadolževanj. Zapitek bomo slej ko prej plačali državljani.

*naslovna fotografija je nastala s pomočjo AI

*******************************************

PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO

Zakaj naju podpreti?

Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.

Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.

Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.