Prejšnji teden sva obiskali Kočevca Andreja. Tistega Andreja, ki sva ga po opozorilu Ane Petrič odšli obiskat, ker naj bi živel v nedostojnih razmerah …
Andrej je danes drug človek. Dobil je novo priložnost, živi v čisti sobici, hodi, vozi in je družaben človek. Največja zasluga gre sosedi Slavi in njenemu možu.
Če spomnimo, so njegovo prihodnost pred letom in pol v več različnih ustanovah videli popolnoma napačno. Ocene strokovnih delavk so bile zgrešene. Napačne so bile takrat, ko je potreboval pomoč in je ni prejel, in napačne so bile takrat, ko so ocenjevali njegovo prihodnost. In to so iste zaposlene, ki bodo čez nekaj mesecev odločale o dolgotrajni oskrbi.
Pri Andreju so zatajili vsi. Če se samo spomnimo, je bil eden od stavkov direktorja podjetja, ki dobi zajetna državna sredstva za skrb starejših, da Andreju niso pomagali, ker »niso bili izpolnjeni pogoji varnega dela za zaposlene«, da je »tam umazano« in da so pravice zaposlenih nad pravico uporabnika do pomoči. Da tega zavoda za pomoč na domu do najinega obiska ni nihče nadziral – ne na centru za socialno delo, ne na občini, ne na inšpekciji -, pa je druga zgodba. A vrnimo se k dejstvu: Pri Andreju so zatajili vsi. Vsi tisti, ki bodo julija začeli odločati o dolgotrajni oskrbi na lokalni ravni. Andreja bi že takrat strpali v nek zavod. Med drogeraše pa v različne zanj neprimerne institucije.
Z julijem bomo začeli plačevati prispevek, ki ga bomo morali plačevati vsi, do oskrbe pa ne bo upravičen vsak! To pač ni postulat solidarne družbe. 25 evrov mesečno pri povprečni plači naj bi napolnilo državno blagajno z več kot 600 milijoni evrov. Pri tem pa je najbolj pomembno dejstvo, da za ta nov davek ali prispevek ni več kadra, ni več prostora v domovih, ni več rok, ki bodo skrbele za starejše. Kako bo 70-letnik, ki bo plačeval prispevek, sploh čutil koristi? Bo res prejel večjo pomoč ali bo to le dodatno breme za njegov proračun? In kaj bo dobil nekdo, ki je danes v domu za starejše občane? Mu bo ostalo več na koncu meseca? Bo imel boljšo oskrbo? Odgovorov nismo dobili! Nismo. Državljani ne vemo, kaj bomo plačevali!
Plačati nekaj na zalogo, ne da bi vedeli, kaj je, je nepravično. To je za ustavno presojo ali za referendum, ne pa pokojnine kulturnikov, ki so čisto politična, ideološka tema.
Takole piše na spletni strani vlade o dolgotrajni oskrbi.
Zakon o dolgotrajni oskrbi ureja financiranje dolgotrajne oskrbe, tako da:
• vzpostavlja proračunski vir financiranja v višini do 190 milijonov evrov letno;
• določa prispevno stopnjo v višini 1 % za delavce, 1 % za delodajalce ter 1 % za upokojence (iz neto pokojnin);
• uvaja možnost uvedbe doplačil leta 2028 (ali kasneje, če bodo prihodki iz naslova prispevkov zadoščali za financiranje vseh pravic in drugih stroškov iz tega zakona).
V praksi to pomeni, da bom kot delavec, delodajalec ali upokojenec začel plačevati prispevek s 1. julijem 2025.
Možna uvedba doplačil po letu 2028.
Uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe bodo morali od leta 2028 doplačevati tudi nekatere storitve dolgotrajne oskrbe, v kolikor predvideni finančni viri ne bodo zadoščali za kritje stroškov sistema dolgotrajne oskrbe, in sicer:
• 10 % vrednosti nedenarne storitve v obliki:
o dolgotrajne oskrbe na domu,
o celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji,
o dnevne dolgotrajne pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe,
o oskrbovalca družinskega člana (10 % delnega plačila za izgubljen dohodek in nadomestne oskrbe), in
• 20 % vrednosti storitve dolgotrajne oskrbe iz okvira pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
Pomembno je vedeti še, da se bodo v okviru dolgotrajne oskrbe v instituciji:
• iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo krile storitve dolgotrajne oskrbe (na primer storitve za pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih; storitve za pomoč pri podpornih dnevnih opravilih in storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila),
• iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krile storitve zdravstvene nege in rehabilitacije kot del osnovne zdravstvene dejavnosti,
• uporabnik bo plačeval nastanitveni del (na primer nastanitev in prehrano).
To v praksi pomeni, da bodo posamezniki, ki bodo koristili pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki bo na voljo od 1. 12. 2025 naprej, to imeli krito iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, za razliko od razmer danes, ko ta del plača posameznik iz lastnega žepa.
Ste razumeli? Prelivanje iz enega v drugi žep. Bolj kot financiranje dolgotrajne oskrbe je ta davek po mojem skromnem mnenju polnjenje državne blagajne. Pokrivali bomo astronomski minus te vlade. Proračun je imel v prvih treh mesecih primanjkljaj v višini 451 milijonov evrov, približno 180 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani. Da so najboljša vlada doslej, da so naredili več kot druge vlade, pa trdi naš predsednik vlade. Nič manj samopašna izjava od predhodnikov. In nič drugače ne bo naredil kot njegovi predhodniki. Demagoško bo trdil nekaj, kar ni res …, da je vlada naredila zdravstveno reformo, posameznik pa bo v skrbi za svoje zdravje še vedno moral k privatniku po hitro diagnozo zaradi čakalnih vrst. Trdil bo, da je vlada naredila pokojninsko reformo, čeprav je tudi ta narejena za vzdržen proračun, ne pa za ljudi, ki bodo delali skoraj do smrti. Trdil bo, da je vzpostavljena dolgotrajna oskrba, ki polni proračun, do pomoči pa ne bodo upravičeni vsi.
Pri dolgotrajni oskrbi se vračamo v čas, ko so za starejše skrbeli bližnji. Ko so živeli v večjih skupnostih in so si pomagali. In nič ni narobe s tem. Le boli, da z vrha udobnih vladnih naslanjačev trdijo, da so nam nekaj dali. Oziroma da so dali naši staršem. Ker niso. Vsak od nas, ki je bil kdaj v skrbeh za svojega bolnega starša, ve, da je dom nemogoče dobiti, prav tako pa pomoč na domu. Ko je umirala moja mami, sem preklicala vse zasebnike, ki ponujajo pomoč na domu, pri enem je naša družina še vedno v čakalni vrsti, pa je mami že dve leti in pol pokojna. Če nisi sam zabredel v ta sistem oskrbe, potem ne veš, kako težko je, če nimaš zvez, poznanstev ali ljudi, ki so ti pripravljeni pomagati. Ker sem sama spoznala ta sistem v drobovje, vem, da 25 evrov, ki nam jih bodo prisilno vzeli, ne bo nikomur čisto nič pomagalo razen državnemu proračunu.
Če želijo resnično izboljšati dolgotrajno oskrbo, bi bilo morda vredno začeti z večjo transparentnostjo in jasnimi odgovori na vprašanja, kako bo ta prispevek uporabljen. Ali bomo dejansko imeli več kadra in prostora v domovih, ali pa bo ta prispevek le nova obremenitev za ljudi, ki že danes nimajo dostopa do ustrezne pomoči? Kako bo porabljen ta denar?
Življenje v miljeju politične klike, ki se dnevno v izbranih evropskih sobanah rokuje, treplja po ramenih in modruje o tem, kako je treba celo na račun zdravstva in šolstva zvišati prispevke za obrambo, je daleč od realnega življenja in skrbi Slovencev. Državljane te države skrbi, ali bodo dobili zdravnika, ali bodo preživeli mesec, ali bodo dobili oskrbo, ko jo bodo potrebovali. Zato boli dokazana nenadzoravana poraba reprezentance na službenih karticah ministrov, bolijo novi avtomobili, bolijo turistični obiski, ki se zažirajo v javno porabo, luknjo, ki jo moramo mi pokrivati z nekimi novi davki. Državljanom te države je vseeno tudi za namišljene delitve, ki jih gradijo v sporih z Janezom Janšo. Skrivni tonski posnetki dogovarjanja o sprejetju resolucije o jedrski energiji in referendumu o JEK 2 so bili zgovorni sami zase.
Zato se sprašujem samo eno. Kdaj bo politiki jasno, da se vse začne in konča pri osnovnih fizioloških potrebah. Hrani, vodi. Koliko volilcev po teh dveh letih in pol živi bolje? Jim konec meseca ostane več? Ali samostojni podjetniki lahko plačujejo 600 evrov minimalnih prispevkov? So večja podjetja pod to vlado bolj ali manj obdavčena? Ali starejši dobijo zdravnika in diagnozo pravočasno? Ali so plače za vse dostojne? To so zame osnovna vprašanja. Vse ostalo so – prosto po nekdanjem predsedniku države – drugorazredne teme.
**********************************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice.V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da infomacije pridejo na dan je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov, ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo:
Pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
HVALA.
