Poklukarjevo ministrstvo s prirejanjem pogojev za položaj generalnega direktorja policije tlakuje pot povratku lojalnega Senada Jušića, obenem pa z zakonodajnimi omejitvami iz igre izriva nekdanjega generalnega direktorja Boštjana Lindava in nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar, ki sta se kritično zoperstavila nezakonitim posegom Svobode v politično neodvisno policijo.
Po veljavni zakonodaji mora kandidat za generalnega direktorja policije izkazovati:
• vsaj 15 let delovnih izkušenj v policiji,
• 8 let vodstvenih izkušenj v javnem sektorju.
Po novem predlogu pa bo lahko najvišji organ policije zastopala karierno in strokovno nekompetentna oseba. Pogoji za zasedbo direktorskega mesta se nižajo:
• 10 let delovne dobe v policiji,
• 7 let vodstvenih izkušenj, ki se jih lahko pridobi tudi v zasebnem sektorju,
• ob tem se spreminja definicija vodstvenih izkušenj: »Vodstvena delovna mesta v policiji so delovna mesta vodij policijske enote, namestnikov vodij policijske enote in pomočnikov vodij policijske enote.« (43.a člen).
V praksi to pomeni, da lahko generalni direktor postane že nekdo, ki je nekaj let opravljal delo pomočnika komandirja na policijski postaji. To pomeni, da lahko policist, ki se je zaradi kadrovskega manka v policiji po treh letih povzpel do položaja pomočnika komandirja, že v naslednjih sedmih letih izpolni pogoje za vodenje celotne organizacije, ki šteje skoraj 8000 zaposlenih.
Politična policija pod krinko reforme
»Nižanje kriterijev v časih, ko se soočamo z varnostnimi izzivi, je pogreb stroke,« menijo naši sogovorniki, ki smo jih vprašali, ali si Svoboda pod krinko reforme Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji postavlja svojo policijo? Podira se hierarhija znotraj policije in izenačuje se položaje, ki so strokovno neprimerljivi, omogočanje kandidature posameznikom brez izkušenj v javnem sektorju pa povečuje tudi možnosti politično motiviranih imenovanj, so prvi opozorili v policijskem sindikatu.
Dr. Anton Olaj, ki je policijo vodil pod zadnjo Janševo vlado, meni, da ne moreš postati general, če si samo navaden vojak. »Policija ima dovolj izobraženega kadra, da lahko zadosti trenutnim, višjim kriterijem za generalnega direktorja. Imamo izkušen kader, ki pa se mu ne dovoli prevzeti vodilnih delovnih mest. Pri imenovanju novega generalnega direktorja bi morali tekmovati samo z vizijami kandidatov.«
Dr. Anton Olaj / Gov.si
Dr. Bojan Potočnik, nekdanji šef policije in svetovalec nekdanjega predsednika republike Danila Türka, pravi, da je tudi sam doživljal podobne pritiske kot Boštjan Lindav in Tatjana Bobnar, »kdo mora biti komandir in kdo ne. Največji problem nastopi, ko se politika neposredno vmešava v kadrovanje in operativne zadeve. Policija je vendar organ izvršilne oblasti in zakonitost njenega delovanja mora biti absolutna. Hudo mi je, da moram gledati, kaj se danes dogaja. Tisti, ki pride na mesto generalnega direktorja, mora imeti za sabo najboljše reference, kar jih je mogoče pridobiti znotraj sistema. Mora poznati sistem v celoti – iti skozi vse službe, vse nivoje, razumeti, kako policija resnično deluje. To ne more biti nekdo, ki je v zadnjem letu napredoval za tri ali štiri plačne razrede in ga nato forsirano pripeljejo do vrha. Če generalni direktor podleže politiki, pride do zlorabe policije, kot smo jo videli ob uporabi vodnega topa in plinskih sredstev v Beogradu.«
Dr. Bojan Potočnik / Osebni arhiv
Takšna ureditev ni le v nasprotju z idejo kariernega sistema v policiji, temveč tudi s kmečko logiko strokovnega upravljanja institucije z izjemno občutljivimi in varnostno zahtevnimi nalogami.
Onemogočanje kandidature in finančne posledice za državljane
Še več: izbor kandidatov za generalnega direktorja ima tudi varovalko, s katero bi se lahko Svoboda otresla neželenih kadrov, kot sta denimo Boštjan Lindav in Tatjana Bobnar, ki sta trn v peti Roberta Goloba. V predlog spremembe zakona je namreč vključena določba, po kateri mora biti kandidat vsaj eno leto pred prijavo za generalnega direktorja zaposlen v policiji. Ta pogoj pa diskvalificira oba nekdanja vidna funkcionarja, ki sta se uprla Svobodi in Golobovi zahtevi po očiščenju »janšistov« ter opozorila na nelegalno početje predsednika vlade, ki si je omislil svojo elitno enoto varnostnikov mimo vseh pravnih standardov. Oba strokovnjaka sta že dobro leto izven sistema.
Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav / Policija
So pa zato novi pogoji pisani na kožo Senadu Jušiću, ki je bil v preteklosti naprej pomočnik komandirja in kasneje pomočnik vodje kriminalistov na koprski policijski upravi, ni pa opravljal vodstvenih funkcij, kar je Svoboda zavestno spregledala. Po naših neuradnih informacijah naj bi bil nov razpis za generalnega direktorja objavljen še ta mesec.
Dr. Potočnik ob tem pove: »Jušić je bil moj učenec, izjemen fant – strokoven, predan, sposoben. Toda tisti, ki je direktor, mora imeti vse: izobrazbo, izkušnje, kredibilnost, vizijo in predvsem neodvisnost. Jušić je bil kolateralna škoda političnih manevrov. In to ni sprejemljivo ne zanj, ne za sistem, ne za ljudi.«
Senad Jušić / Policija
Izenačitev direktorjev in pomočnikov bo imela posledice tudi za državljane. Pomočniki in namestniki za razliko od policijskih vodij niso upravičeni do rednega položajnega dodatka, o čemer smo na Preiskovalno.si že pisali. Če pa bodo pomočniki in namestniki kar naenkrat izenačeni z vodji, pa jim pripada tudi položajni dodatek. To bo imelo veliko finančno breme za proračun države, saj je zaposlenih na teh delovnih mestih relativno veliko – vseh policijskih postaj je okoli 99, vsaka ima poleg komandirja še najmanj dva, pogosto pa celo več pomočnikov komandirjev. Sistematizacija vključuje tudi delovna mesta pomočnikov vodij sektorjev, pomočnikov direktorjev policijskih uprav in generalne policijske uprave. Vsi pomočniki in namestniki avtomatsko na ta način postanejo upravičeni do t. i. vodstvenega dodatka, ki znaša med 5 in 12 % osnovne plače – odvisno od števila zaposlenih, ki jih vodijo. To znese več sto novih povišanj plač in je v neskladju z 38. členom Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki je bil sprejet oktobra 2024.
Golobova specialna enota brez nadzora odprta za zlorabe
V reformi poskušajo pokriti tudi Golobovo samovoljno formiranje čete varnostnikov, ki si jo je omislil po zamisli svojega svetovalca iz Gen-I Miloša Njegoslava Milovića. Posebna enota je zdaj namesto policiji podrejena neposredno kabinetu predsednika vlade, torej Robertu Golobu, o njegovem nezakonitem blitzkriegu pa takrat nista bila obveščena ne notranja ministrica Bobnar ne generalni direktor policije Lindav.
Robert Golob si je omislil svojo enoto varnostnikov. / Preiskovalno.si
»Če je policist zaradi varovanja določenih oseb premeščen na delovno mesto policista, ima zaradi opravljanja navedenih nalog vsa policijska pooblastila, kot jih imajo policisti na podlagi zakona, ki določa naloge in pooblastila policije in drugih predpisov.« Določba, ki govori, da je »policist premeščen na delovno mesto policista«, je po mnenju policijskega sindikata popoln nesmisel in nakazuje, da gre za pokrivanje policistov, ki so premeščeni na varovanje predsednika vlade in niso ustrezno pooblaščeni za izvajanje policijskih nalog.
To pa potrjuje, kar sta ves čas trdila Bobnar in Lindav, da je status Golobove elitne enote nezakonit.
»Če to sprejmejo, je to anarhija,« komentira dr. Bojan Potočnik. »Toliko odprtih vprašanj ostaja brez odgovora. Spomnimo se brigade Moris, ki je bila pod neposredno ingerenco takratnega obrambnega ministra. Zdaj se zgodovina ponavlja. Gre za strukturo, ki ni vpeta v redni sistem, kar pomeni, da zanjo ne obstaja nadzorni mehanizem. In policija brez nadzora je največja nevarnost – tak sistem se lahko hitro deformira in zlorabi. Tudi garda predsednika republike je del formalnega sistema in zato podvržena notranjemu nadzoru. Tukaj pa se predvideva zaposlovanje posameznikov po liniji zvestobe, ki ne bodo nikomur odgovarjali, a bodo nosili varnostna pooblastila.«
»Tožilci bi morali pojasniti, zakaj Švarc Pipan ni ovadena«
Še ena izmed bolj občutljivih sprememb je preoblikovanje člena, ki ureja nadzorno funkcijo ministrstva nad policijo. Čeprav je minister Boštjan Poklukar v preteklosti poudaril pomen avtonomije in strokovnosti slovenske policije, bi z neomejenimi pooblastili uradnikom direktorata MNZ omogočil dostop do vseh prostorov in tudi tajnih dokumentov, v katerih se lahko nahajajo najbolj zaupni in varovani podatki. (O sumljivem ravnanju s tajnimi podatki smo na Preiskovalno.si že pisali tukaj.)
Kot ocenjujejo v policijskem sindikatu: »Obstaja realno tveganje, da bi lahko katerakoli vladajoča politika preko uradnikov nezakonito ugotavljala, proti komu policija izvaja prikrite preiskovalne ukrepe ali vodi druge občutljive postopke. Tako bi dejansko lahko prihajalo do neupravičenega »pregledovanja« konkretnih primerov in poseganja v avtonomijo policije pod pretvezo notranjih/internih nadzorov.«
To posega v ustavno varovano pravico do zasebnosti in dopušča zlorabo pooblastil za politične namene, kot poudarja dr. Potočnik, saj na ta način odpira možnost, da politika preko ministra pride do informacij zaupne narave. To bi bila denimo voda na mlin predsedniku vlade, ki ga je policija pred pol leta ovadila zaradi suma storitve korupcijskega kaznivega dejanja.
Da tovrsten nadzor, ki bi posegel tudi v delo tožilcev, ni nujno slab, pa meni dr. Olaj, kar ponazori na primeru afere Litijska. Nenavadno je, da podpisnica pogodbe in nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan presenetljivo ni med ovadenimi. »Javno mnenje zaradi Litijske je vzburkano, tožilstvo pa je v tem primeru kot sveta krava, ki ni pojasnilo, zakaj je ovadilo samo nižje uradnike. Tak nadzor bi bil prispevek k večji transparentnosti, tako bi videli, ali tožilci delajo ali ne in ali so v tem primeru res naredili vse, kot je treba.«
Dr. Dominika Švarc Pipan / FB
Vprašanja o tem, ali je zakon pisan na kožo vrnitve Senada Jušića na čelo policije, o večanju pooblastil uradnikom ministrstva, o izenačitvah pomočnikov in vodij in posledičnih finančnih posledicah, predvsem pa, ali imajo na Ministrstvu za notranje zadeve predvidena finančna sredstva za skriti sistemski dvig plač več sto zaposlenim, smo poskusili preveriti, a nam odgovorov s Poklukarjevega ministrstva še niso poslali. Objavili jih bomo takoj, ko jih prejmemo.
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice.V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da infomacije pridejo na dan je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov, ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo:
Pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
HVALA.
