To je položnica za 1.838,97 evrov, ki jo je za oskrbo svojega očeta v domu starejših občanov na Ptuju 8. januarja prejela Mariborčanka Klaudija Šturm.
In to je položnica za 1.149 evrov iz novembra lani.
Razlika med obema položnicama je skoraj 700 evrov!
Obljuba: Nižje položnice
Januarja letos je družina Šturm pričakovala finančno bolj vzdržen sistem plačevanja oskrbe, ker je tudi minister Simon Maljevac javno obljubljal nižje položnice.
Minister Maljevac, 18. novembra 2025: »Položnice, ki jih bodo oskrbovanke in oskrbovanci prejeli januarja 2026, bodo v povprečju nižje za 200 do 800 evrov. Sistem je vzpostavljen tako, da je pravičen, solidaren in finančno vzdržen.« Po njegovi oceni bo nov sistemfinančno razbremenil posameznike, saj naj bi bili stroški oskrbe del sistema, ne več neposreden izdatek uporabnika.
Realnost: skoraj 700 evrov višja položnica
Pri družini Šturm se je zgodilo nasprotno. Položnica za dom je danes višja za skoraj 700 evrov.
Po Klaudijinih izračunih bi – glede na ministrove obljube – njen 77-letni oče Oskar Šturm ob vključitvi v dolgotrajno oskrbo doplačeval približno 800 evrov, dodatnih 300 evrov pa bi doplačevala hči. V praksi pa se je obrnilo drugače.
Klaudijin oče je nastanjen v triposteljni sobi z nižjim standardom. »Moj oče ima hojco, gre sam na stranišče, nima plenic. Sam se obleče, sam se hrani. Hodi tudi na aktivnosti v domu. Tuširanje ima enkrat na teden. Potrebuje le nadzor pri zdravilih. Je pa naglušen in ima tipične težave starostnikov,« pripoveduje hčerka Klaudija, ki meni, da njegova oskrba ne dosega standarda, ki bi bil vreden več kot 1.800 evrov na mesec.
Foto: DSO Ptuj Muretinci
Oče prejema 550 evrov pokojnine, drugega premoženja nima. Cela pokojnina gre za plačilo položnice, ostalo plačuje hči Klaudija ob pomoči sorodnikov. »Dodam dobrih 1200 evrov, obenem pa nam še vedno trgajo prispevek za dolgotrajno oskrbo – meni, možu, mami in očetu.«
77-odstotni dvig v dveh letih
Izračunala je, da se je očetova oskrba v od januarja 2023 do danes podražila za 77 % – iz 36,88 eur/dan na 65,07 eur/dan. »Letna inflacija v letu 2025 je znašala 2,7 %, cene življenjskih potrebščin pa so narasle za 3,1 %, kar se mi zdi edino razumljiv dvig cen. Dvig cen za 77 % pa je oderuški.«
Klaudijin oče ne spada v nobeno od kategorij po novi klasifikaciji dolgotrajne oskrbe. Uvrščen je v oskrbo C1, posebno obliko varstva, ki pomeni več nadzora, a manj oskrbe kot pri dementnih bolnikih.
»Oče je invalid tretje kategorije. Ima mišično distrofijo, trikrat ga je vzadela kap. Ima diagnozo – in jaz tega ne skrivam – da je bil zasvojenec z alkoholom. To so ljudje, ki so sicer obvladljivi, ampak potrebujejo nadzor. Zato smo ga dali v dom, sicer ga ne bi.«
Oskar Šturm
Ker oče ne spada niti v 4. niti v 5. kategorijo, družini ne pripada nobena oblika državne pomoči. Sami nabavljajo zdravila, higienske pripomočke, kozmetiko. V domu ne dobijo niti šampona, niti malih priboljškov, pove Klaudija: »Človeku pa moraš ohraniti dostojanstvo. Moj oče je in to je moralna odgovornost. Ko pa vidi ta račun, ima občutek, da nam je v napoto. To je huda duševna stiska.«
Kredit za luksuz cenejši od položnice za dom
Očeta bi želela imeti pri sebi, doma, ampak mora misliti tudi na svojo prihodnost. »Imam še mamo, ki bo morda tudi potrebovala pomoč. Ko pa vidim luksuzne domove, ki jih imajo nekateri ob morju in zanje plačujejo po 900 evrov, moj oče pa 1.800, me včasih res spravi v jok. To je svinjarija, koliko ljudi izpada iz sistema.«
Skrajna alternativa je iskanje pomoči na črnem trgu, saj država vsem ne zagotavlja finančno vzdržnih in dostojnih storitev, ljudje pa jih nujno potrebujejo. »Oskrba starostnikov je postala dražja kot skrb za otroka, pri čemer so številne olajšave ukinjene. Oče ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo, ker se sam prehranjuje, kljub temu pa so stroški oskrbe izjemno visoki.«
Stanovalci v oskrbi C niso bili upravičeni do prevedbe
V Domu upokojencev Ptuj imajo v enoti Muretinci in v enoti Juršinci skupno 56 stanovalcev, ki so uvrščeni v posebno obliko varstva (kategorija oskrbe C). »V kolikor stanovalec nima dovolj lastnih sredstev za plačilo oskrbnine, takih primerov imamo 43, so v največji meri doplačniki občine. V petih primerih so doplačniki svojci in občina, v treh primerih so doplačniki svojci. Pet stanovalcev pa je v celoti samoplačnikov,« je pojasnila direktorica ustanove, mag. Vesna Šiplič.
Dom osebo uvrsti v oskrbo C, kadar ocenijo, da potrebuje več nadzora, strukturirano obravnavo in drugačen režim dela osebja (zaradi varnosti, vedenjskih težav, psihiatričnih diagnoz ipd.). Ker so normativi in organizacija dela pri teh varovancih zahtevnejši, je cenik takšne oskrbe višji. Ceno določi država.
Uporabniki institucionalnega varstva odraslih oseb s posebnimi potrebami niso bili upravičeni do avtomatske prevedbe, kot je to veljalo za uporabnike institucionalnega varstva starejših.
Ministrstvo: Gre za drugo ciljno skupino
Na ministrstvu Simona Maljevca na vprašanje, zakaj prihaja do finančno diskriminatornega obravnavanja varovancev, ki spadajo v kategorijo C, odgovarjajo, da gre za drugo ciljno skupino, ki jo ureja Zakon o socialnem varstvu, ne Zakon o dolgotrajni oskrbi. »Ti uporabniki so odrasli ljudje z oviranostjo, katerih potrebe se razlikujejo od potreb uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Vsak posameznik, ki izpolnjuje zakonske pogoje, kot jih navaja zakon o dolgotrajni oskrbi, pa lahko poda vlogo na vstopno točko pristojnega centra za socialno delo.«
Simon Maljevac na svojem FB profilu kaže nižje položnice.
Klaudija Šturm je vlogo oddala že novembra. Odgovorov še danes nima. »Vztrajam, pišem predsedniku vlade, ministrom, pošiljam maile. Brez odgovorov.«
Soglasna odločitev stroke, je, kot je za Radio Slovenija povedal dr. Luka Omladič, da je potrebno ravnati postopoma. Resno? Starejši ljudje, ki potrebujejo posebno nego in pomoč takoj, so postavljeni na konec čakalne vrste zaradi nerazumnih odločitev posameznikov v pisarnah!
Pravica za vse – razen za nekatere
Izjave ministrstva so v čistem neskladju z izjavami ministra Maljevca, ki je večkrat poudaril, da dolgotrajna oskrba ni privilegij, ampak pravica.
Maljevac, 18. novembra 2025: »Z ukrepi, ki jih uvajamo, postavljamo temelje sistema, ki bo starejšim zagotavljal varnost, dostopnost in dostojanstvo. Prvič imamo pregledne in primerljive cene, jasna pravila ter sistem, ki s solidarnostjo ščiti ljudi.«
In še izjava pred nekaj dnevi – ob predstavitvi prvih položnic za dolgotrajno oskrbo v DSO Hrastnik: »Številke kažejo, da bo cilj ureditve dolgotrajne oskrbe, ki bo dostopna vsem, dosežen.«
Oseb pod oskrbo C v institucionalnem varstvu v Sloveniji ni tako malo. Z ministrstva so nam odgovorili, da je mest 4.062. Dodali so, da bodo možnosti vključevanja oseb, ki so vključene v oskrbo v kategoriji C, proučili šele po vzpostavitvi dolgotrajne oskrbe.
»Moj oče je bil 170-krat krvodajalec. Nikoli ni nikomur ničesar ukradel, bil je pošten delavec. To je realnost. Mene vse to sili na bruhanje,« tako pa Klaudija Šturm, ki ne skriva ogorčenja nad marketinško in PR podobo dolgotrajne oskrbe, ki jo je gradilo ministrstvo za solidarno prihodnost pod taktirko Simona Maljevca.
Piar ali skrb za ljudi?!
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil predstavljen kot prelomni dosežek, javna »pravica, ki bo razbremenila ljudi«, ne deluje za vse enako. Razmere na terenu kažejo, da glavni gradniki socialne politike niso bili dovolj pripravljeni, da bi zagotovili obljubljeno dostopnost in enakovredno zaščito vseh upravičencev.
Sklicevanje na solidarnostno blagajno ni abstraktni pojem – dolgotrajno oskrbo plačujemo vsi zavezanci prek obveznih prispevkov.
Klaudija Šturm danes za očetovo oskrbo plačuje več, pravi, kot bi plačevala kredit za luksuzno stanovanje, ob tem pa ji kot podjetnici še dodatno trgajo prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Treba je jasno povedati: to ni politika, ki so jo ljudem obljubljali. To ni sistem »dostopne oskrbe za vse brez dodatnih stroškov«, temveč piarovska zgodba, ki prikriva strukturne pomanjkljivosti, nepopolno izvedbo in realne stiske ljudi.
Čez dve leti – doplačila
Čeprav so se položnice v posameznih primerih znižale, sistem ni zagotovil splošne razbremenitve, temveč je del ljudi potisnil v še večje finančno breme.
Medtem ko predsednik vlade vabi na zastonj kosila, dolgotrajna oskrba ni zastonj – in nikoli ni bila. Zastonj kosil v tej vladi ni!
Po veljavni ureditvi je namreč že danes predvideno, da bodo uporabniki po letu 2028 morali doplačevati od 10 do 20 odstotkov vrednosti storitev, če sredstva iz obveznega zavarovanja ne bodo zadostovala.
Današnja ureditev brez neposrednih doplačil tako ni trajna pravica, temveč časovno omejena faza. Končala se takoj, ko se bodo ugasnili žarometi političnega marketinga pred državnozborskimi volitvami.
*************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva
