Zavajanje na slovenskih družbenih omrežjih je predvsem značilnost politično aktivnih posameznikov in politikov, ne pa ene politične opcije. Pojav je razširjen po vsem slovenskem političnem prostoru, od koalicije do opozicije.
Novinarji moramo opozarjati na dezinformacije, ker lahko napačne informacije vplivajo na javno mnenje in politične odločitve. Vlada pripravlja zakone, parlament jih sprejema, njihove posledice pa občutimo vsi. Zato je pomembno, da javnost ve, katere trditve politikov, ki spremljajo politični vsakdan temeljijo na preverljivih dejstvih in katere ne. Naloga novinarstva ni ljudem povedati, kaj naj si mislijo, temveč jim zagotoviti preverjene informacije, na podlagi katerih se lahko odločajo sami.
Na družbenih omrežjih lahko vsak posameznik objavi karkoli, brez urednika in brez preverjanja. Neresnična trditev se razširi v nekaj urah, preverjevalci dejstev (fact- checkerji) pa jo lahko ocenijo šele, ko je že objavljena. Ko jo platforma označi kot zavajajočo ali ji zmanjša doseg, jo je pogosto videlo že na tisoče ljudi. Popravek pa le redko doseže vse, ki so videli izvirno objavo.
Pri televiziji, radiu in časopisih bi moralo biti drugače. Tam je med izjavo in občinstvom novinar ali urednik, ki lahko trditev preveri, preden jo objavi, ali jo v živo postavi pod vprašaj. Zato imajo tradicionalni mediji večjo odgovornost. Če tega ne storijo, dezinformacija dobi pečat verodostojnosti, ki ga na družbenih omrežjih sama nima. Zato je pomembno, da so voditelji najbolj izkušeni, da lahko sogovornika ustavijo, soočijo in ga vprašajo po dejstvih in dokazih.
Politična policija
Že mesece poslušamo izjave o »politični policiji«. Gre za zavajajoč izraz za novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki ne odraža pooblastil parlamentarne komisije. Civilnodružbena kampanja Proti politični policiji je tako poimenovala novelo, ki jo je Državni zbor po skrajšanem postopku sprejel 26. maja 2026. Med zbiranjem podpisov za referendum so se na družbenih omrežjih pojavile trditve, da bodo poslanci lahko brali zasebna sporočila, elektronsko pošto in klice preiskovancev, tudi novinarjev in kritikov oblasti. Podobno je trdil tudi Pavol Szalai iz organizacije Novinarji brez meja (RSF): po njegovih besedah spremenjeni zakon politikom omogoča dostop do novinarjevih klicev, sporočil in virov. Zakon o parlamentarni preiskavi varuje tajnost pisem in drugih občil ter zasebnost posameznika. Prisilni ukrepi, kot so privedba, hišna in osebna preiskava ter zaseg predmetov, so mogoči le prek sodišča. Zasebnih sporočil komisija ne more brati. Od bank pa lahko zahteva podatke o posameznikih, in to brez sodišča, kar pravni strokovnjaki kritizirajo že dlje časa. Preiskovalna komisija tudi ni policija. Ustavno sodišče je letos v zadevi Gen-I, Star Solar in Gibanje Svoboda potrdilo, da ne more odločati o kazenski ali civilni odgovornosti niti izrekati sankcij, njene ugotovitve pa so politične narave. Novela teh pravil ne spreminja. Spreminja pa nekaj drugega. Presojo ustavnosti akta o odreditvi preiskave bi po novem lahko zahtevala le še Sodni svet in generalni državni tožilec, preiskovanci pa ne več. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je opozorila, da to znižuje raven pravnega varstva preiskovancev. Upravni spor bi lahko sprožili šele po koncu preiskave in le, če se ta konča s poročilom. Od 43 preiskovalnih komisij se jih je s sprejetim poročilom končalo le dvanajst.
Kritika novele ima torej podlago. Ime »politična policija« pa ustvarja vtis, da bodo poslanci dobili policijska pooblastila za prisluškovanje in branje zasebne komunikacije, česar zakon ne omogoča. Res je, da je lahko zaslišan tudi posameznik, ki ni politik ali javna oseba. A tudi zanj velja, da brez sodišča zoper njega ni mogoče izvesti prisilnih ukrepov ali brati njegove zasebne komunikacije. O noveli bodo volivci odločali na referendumu 11. oktobra.
Viri: Oštro/Razkrinkavanje, RTV SLO, RTV SLO – razpis referenduma, Zakon o parlamentarni preiskavi
Primeri dezinformacij, zavajanj, polresnic in neresnic:
Spodaj smo zbrali nekaj primerov dezinformacij, ki se pojavljajo na slovenskih družbenih omrežjih. So povzetki daljših preverjanj izjav, ki smo jih strnili v kratke in lahko razumljene formate:
Dušan Smodej in Luka Mesec: kokainska obtožba. Zala Klopčič je v videu na TikToku povedala, da izjave Dušana Smodeja dokazujejo, da Luka Mesec uživa kokain. Ocena: neresnično. Smodej je 18. septembra v intervjuju za portal Info360 trdil, da je na novoletni zabavi konec leta 2021 videl, kako je Mesec vzel kokain, in da sta ga vzela skupaj. Za to ni predložil dokazov. Leta 2022 je isti Smodej v oddaji Tarča povedal, da Mesca sicer pozna, a da se nikoli nista družila, kaj šele skupaj uživala droge. Zdaj pravi, da takratna izjava ni bila resnična. Protislovna izjava, ki jo je Smodej enkrat že spremenil, brez neodvisne potrditve ni dokaz za trditev, ki jo je izrekla Klopčičeva. Mesec je obtožbo zanikal. Še isti dan je na Inštitutu za sodno medicino opravil toksikološko preiskavo urina, ki je bila negativna za vse testirane snovi, tudi za kokain. Urinski test sicer zazna le razmeroma nedavno uživanje, zato o preteklosti ne pove veliko. Dokaza, da je Mesec užival kokain, pa ni. Smodejeve besede same po sebi niso dokaz.
Viri: [objava Zale Klopčič ], 24ur, N1, Delo
Janša in Nato: »300 milijonov za orožje«. Trditev stranke Levica, da je Janez Janša v Bruslju Natu podaril dodatnih 300 milijonov evrov za nakup orožja in tankov, je zavajajoča. Vlada je z rebalansom proračuna, ki ga je potrdila 10. septembra 2026, obrambne izdatke res povečala za 296 milijonov evrov. S tem so dosegli 2,03 odstotka BDP, kar izpolnjuje zavezo članic Nata, da za obrambo namenijo najmanj dva odstotka BDP. Janša je to nato predstavil generalnemu sekretarju Nata Marku Rutteju v Bruslju. Denar pa ni bil »podarjen Natu«. Gre za skupne zaveze članic zavezništva, ki jih vsaka vlada uresničuje v svojem proračunu. Poleg tega obrambni izdatki po Natovi definiciji zajemajo veliko več kot orožje in tanke: plače osebja, pokojnine, vzdrževanje, infrastrukturo, raziskave in razvoj, logistiko, gorivo in komunikacijsko opremo. Enačenje povečanja obrambnega proračuna z nakupom orožja in tankov ustvarja napačno sliko o tem, kako in za kaj se porabljajo obrambna sredstva.
Viri: [izjava Levice ], 24ur, Mladina
Branko Grims in 80 odstotkov migrantov v Bruslju. Evropski poslanec Branko Grims je na družbenem omrežju zapisal, da je v Bruslju 80 odstotkov migrantov. Ocena: neresnično. Po podatkih belgijskega statističnega urada Statbel je bilo 1. januarja 2026 zunaj Belgije rojenih 49,4 odstotka prebivalcev Regije glavnega mesta Bruselj. Država rojstva je kazalnik, ki ga Statbel priporoča za ugotavljanje, ali se je oseba priselila v Belgijo. Številka okoli 80 odstotkov se v resnici nanaša na prebivalce s tujim poreklom. V Bruslju je 21,5 odstotka prebivalcev Belgijcev z belgijskim poreklom, 41,8 odstotka belgijskih državljanov s tujim poreklom, 36,7 odstotka pa prebivalcev, ki niso belgijski državljani. Zadnji dve skupini skupaj predstavljata 78,5 odstotka prebivalstva. Med njimi je veliko ljudi, ki so bili rojeni v Belgiji in zato niso migranti. Trditev torej zamenjuje tuje poreklo s priseljenstvom.
Viri: [objava Branka Grimsa ], Statbel – poreklo,
Janša in »50.000 odpuščenih«. Trditev Sare Žibrat (Gibanje Svoboda), da je Janša napovedal odpustitev 50.000 zaposlenih v javnem sektorju, ni resnična. Janez Janša je ob odprtju sejma MOS v Celju dejal, da bi moralo okoli 50.000 zaposlenih postopoma preiti iz javnega v zasebni sektor. Izrecno je poudaril, da zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, prehod pa je opisal kot postopen in »mehak«. Po njegovem je bil del rasti zaposlovanja v javnem sektorju upravičen, denimo v zdravstvu in socialnem varstvu, manj pa v administraciji. Enačenje »preusmeritve« z »odpuščanjem« izkrivlja bistvo izjave.
Viri: [objava Svobode, Sare Žibrat ], RTV SLO, 24ur
Zmago Jelinčič in Aleš Bržan. Zmago Jelinčič je v videu na TikToku trdil, da koprski župan Aleš Bržan noče, da bi bil Koper turistično mesto, in ga želi spremeniti predvsem v pristaniško in delavsko mesto. Ocena: neresnično. Bržan ni rekel, da noče, da bi bil Koper turistično mesto. V intervjuju za RTV Slovenija septembra 2026 je dejal, da morajo imeti domačini pri stanovanjih prednost pred turisti. A je hkrati poudaril, da to ne pomeni, da bi bilo treba karkoli ukiniti. Rast turističnih nastanitev bi po njegovem morali upočasniti in bolje urediti. Predlagal je celo blažjo omejitev kratkoročnega oddajanja od načrtovane: 150 dni na leto namesto 60. Dejal je, da njegov cilj ni strožja omejitev. Bržan tudi ni rekel, da želi, da bi bil Koper predvsem pristaniško in delavsko mesto. V istem intervjuju je povedal, da Koper potrebuje tehnološko središče za napredna podjetja, ki temeljijo na znanju. Trditve ne podpira niti uradna politika občine. Koprski mestni svet je decembra 2024 sprejel turistično strategijo do leta 2030. Njen cilj je okrepiti Koper kot turistično destinacijo, izboljšati kakovost ponudbe in razvijati celoletni zeleni turizem.
Viri: TikTok, RTV SLO, MO Koper
Kanal C0 in potresna nevarnost. Kandidat za župana Aleš Primc, predsednik stranke Glas za družine in otroke, trdi, da je novi ljubljanski kanalizacijski kanal C0 zgrajen na območju z najvišjim potresnim tveganjem v Sloveniji. Ocena: zavajujoče. Na uradni karti potresne nevarnosti ARSO je nevarnost največja zahodno od Bovca, kjer projektni pospešek tal doseže 0,325 g. Visoka je tudi okoli Idrije in Brežic (0,3 g). Ljubljana z okolico ima vrednost 0,275 g in sodi med potresno nevarna območja, ne pa na sam vrh. Ker je gosto naseljena, jo stroka zaradi možne škode šteje za najbolj potresno ogroženo območje v Sloveniji. Primc torej nekaj pove pravilno. Iz tega pa ne izhaja, da je kanal C0 nevaren: večja ogroženost Ljubljane izhaja predvsem iz gostote prebivalstva in stavb. Mestna občina Ljubljana je ob zaključku projekta aprila 2026 sporočila, da analize kažejo, da je kanal C0 kot linijski objekt potresno varen. To je izjava investitorja, ne neodvisna ocena, zato jo jemljemo z zadržkom. Primc pa ni predložil dokaza, da kanal potresa ne bi zdržal ali dokaza, da je trasa kanala bolj potresno nevarna od širšega območja Ljubljane.
Viri: [izjava Aleša Primca ], ARSO – tolmač karte potresne nevarnosti, MOL
Nasilje v Ljubljani in prikrivanje podatkov. Zala Klopčič, predsednica nevladne organizacije Nova smer je na družbenem omrežju objavila, da se »govori, da je v Ljubljani veliko več nasilja, kot ga priznava policija. Policija je navedla, da kaznivih dejanj ne bo obsežno objavljala, da ne bi spodbujala posnemovalcev.« Ocena: zavajajoče. Policija je v skladu s 34. členom Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) dolžna obveščati javnost o svojem delu. Isti člen ji dovoljuje, da nekaterih informacij ne razkrije, če bi njihova objava lahko »škodovala izvajanju policijskih nalog ali upravičenim interesom drugih«. Policija na svoji spletni strani objavlja statistična poročila o kriminaliteti in odgovarja na novinarska vprašanja, pri tem pa varuje identiteto in osebne podatke žrtev in osumljencev. Podrobnosti posameznih kaznivih dejanj lahko ostanejo nerazkrite zaradi interesa preiskave, varovanja identitete, preprečevanja posnemanja in drugih upravičenih razlogov. Tudi če policija nekaterih primerov ne objavlja, to ne pomeni, da je nasilja več, kot ga priznava. V objavi je drugi del uporabljen kot dokaz za prvega, čeprav ga ne dokazuje. Za trditev o »veliko več nasilja« avtorja nista navedla nobenega podatka, le to, da se »govori«.
Viri: [objava – povezava], ZODPol, [statistika policije – povezava]
Miha Kordiš in interventni zakon. Miha Kordiš, predsednik stranke Mi, socialisti!, je na družbenem omrežju zapisal, da bo interventni zakon v celoti privatiziral javno zdravstvo. Ocena: neresnično. Interventni zakon (ZIURS), ki so ga aprila 2026 vložile stranke NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca, spreminja več zakonov, med drugim Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). Na področju zdravstva bi omilil tri omejitve, ki jih je za zasebne izvajalce uvedla zadnja novela Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N). Zdravstvenim delavcem iz javnih zavodov bi ob soglasju delodajalca znova omogočil delo pri zasebnikih. Odpravil bi prepoved sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebnimi izvajalci ter omejitev, po kateri zasebni izvajalci ne morejo prosto razpolagati s svojim dobičkom. Interventni zakon pa ne določa prenosa lastništva javnih zdravstvenih ustanov na zasebne lastnike, kar bi dejansko pomenilo privatizacijo. Zakon bi zato predvsem ponovno vzpostavil prejšnjo ureditev razmerja med javnim in zasebnim zdravstvom. Ta ureditev takrat ni veljala za »privatizirano zdravstvo«, zato tudi zdaj ni podlage za trditev, da bi njena ponovna uvedba pomenila popolno privatizacijo javnega zdravstva.
Viri: [objava Mihe Kordiša ], [besedilo ZIURS, EPA 0015-X ], Wikipedija: Interventni zakon za razvoj Slovenije, ZZDej-N
Bratušek in »prevara volivcev«. Poslanec Aleksander Reberšek trdi, da je Alenka Bratušek prevarala volivce, ker se na volitvah leta 2022 ni uvrstila v parlament, a je kljub temu postala ministrica. Ocena: zavajajoče. Reberšek pravilno navaja, da je stranka SAB dobila 2,61 odstotka glasov in ni prestopila štiriodstotnega praga. Iz pravilnih številk pa izpelje mnenjski sklep, ki nima zakonske podlage. Parlamentarne volitve odločajo o tem, kdo postane poslanec, ne o tem, kdo lahko pozneje postane minister. To sta pravno ločena postopka, za ministrsko mesto pa poslanski mandat sploh ni potreben. Bratuškova tudi ni postala ministrica takoj. Junija 2022 jo je vlada imenovala za državno sekretarko na Ministrstvu za infrastrukturo, ministrica pa je postala šele januarja 2023, ko jo je Državni zbor v skladu s 112. členom ustave imenoval. Trditev meša dva ločena postopka, da bi ustvarila vtis prevare tam, kjer je šlo za zakonit postopek.
Viri: [izjava Aleksandra Reberška – povezava], 24ur, Žurnal24 – januar 2023
»Uničevanje demokracije« kot kaznivo dejanje. Predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović trdi, da je »uničevanje demokracije« eno najhujših kaznivih dejanj v Sloveniji. Ocena: zavajajoče. Kazenski zakonik ne pozna kaznivega dejanja s tem imenom. Vsebuje pa konkretna kazniva dejanja zoper ustavno ureditev in varnost države, denimo napad na ustavno ureditev ali izdajo. To so natančno opredeljena dejanja, ne splošna politična fraza. Oseba je lahko kazensko preganjana le za ravnanje, ki ga zakon opredeljuje kot kaznivo dejanje.
Viri: [izjava Zorana Stevanovića ], Kazenski zakonik
Chemtrails in Bill Gates. Uporabnik Odin trdi, da letala škropijo strupe kot del načrta za uničenje 90 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki naj bi ga podpirala Bill Gates in Svetovni gospodarski forum. Ocena: neresnično. Trditve o »chemtrailih« se na družbenih omrežjih pogosto pojavljajo, čeprav jih je stroka že večkrat ovrgla. Bele sledi za letali so kondenzacijske sledi. Po pojasnilih ameriške agencije za varstvo okolja (EPA) nastanejo, ko vodna para iz izpuha motorjev na visoki nadmorski višini v mrzlem zraku kondenzira in zmrzne v ledene kristale. Ni dokazov, da bi Gates kadar koli pozival k pobijanju 90 odstotkov prebivalstva. Trditev izvira iz napačno razloženega govora na konferenci TED leta 2010. V njem je govoril o tem, da boljše zdravstvo in cepiva zmanjšujejo umrljivost otrok, to pa vodi v manjše družine.
Viri: [objava – Odin TV ], EPA, TED 2010
Napačne informacije vzbujajo močna čustva
Ameriško psihološko združenje (APA) navaja, da ljudje napačne informacije pogosteje delijo, kadar se ujemajo z njihovo identiteto ali prepričanji okolja, kadar so nove ali presenetljive in kadar vzbudijo močna čustva. Na družbenih omrežjih se širijo hitreje kot v tradicionalnih medijih. Uveljavljeni mediji imajo mehanizme za preprečevanje in popravljanje napak, na omrežjih pa lahko uporabniki vsebino objavijo in delijo neposredno, zato jo je mogoče preveriti šele, ko je že razširjena. Odmevne komore (echo chambers) povezujejo ljudi s podobnimi pogledi in jih hkrati ločujejo od drugih, zato se neresnice v njih širijo lažje kot popravki. APA ob tem navaja, da ta problem nesorazmerno bolj prizadene ljudi, ki spremljajo vsebine iz konservativnih političnih virov. Algoritmi dajejo prednost vsebinam, ki sprožajo jezo in ogorčenje. Večino napačnih informacij na spletu pa širi majhna skupina tako imenovanih superširiteljev, katerih doseg omrežja močno povečajo.
Vir: APA – How and why does misinformation spread?
Evropska komisija svetuje (povzemamo)
-Preverite vir. Kdo je informacijo objavil? Je avtor znan? Je mogoče ugotoviti, kdo stoji za spletno stranjo?
-Poiščite prvotni vir. Če nekdo napiše »raziskave dokazujejo«, poiščite raziskavo. Če politik govori o zakonu, preverite zakon. Če navaja statistiko, poiščite izvorne podatke.
-Preverite še druge vire. Če o velikem dogodku poroča samo ena neznana spletna stran ali profil, je to razlog za dodatno preverjanje.
-Pazite na čustva. Vsebina, ki želi predvsem prestrašiti, razjeziti ali šokirati, zahteva več previdnosti. Evropska komisija posebej opozarja na šokanten in čustven jezik ter iskanje grešnih kozlov brez ustreznih dokazov.
-Preverite kontekst. Fotografija ali videoposnetek je lahko avtentičen, vendar posnet drugje ali ob drugem času. Resničen podatek je lahko predstavljen tako, da ustvari napačen vtis.
-Ločite dejstvo od mnenja. »Vlada je sprejela zakon« je preverljivo dejstvo. »To je najslabši zakon v zgodovini« je vrednostna sodba.
-Vprašajte se, kaj manjka. Manipulacija ni vedno popolnoma izmišljena zgodba. Lahko uporablja resnična dejstva, a izpusti bistveni kontekst. Evropska komisija opozarja tudi na selektivno izbiranje dejstev in mešanje resničnih informacij z neresničnimi. VIR, VIR
UNESCO je izdal 128-stranski priročnik Journalism, ‘Fake News’ & Disinformation, namenjen novinarjem, študentom in profesorjem. Med drugim obravnava preverjanje dejstev, preverjanje vsebin z družbenih omrežij, medijsko pismenost, pomen zaupanja v novinarstvo in načine, kako digitalne platforme omogočajo širjenje informacijskih manipulacij. VIR
Več o dezinformacijah si lahko ogledate v spodnjih videoposnetkih.
https://www.bbc.com/videos/crge1jqll0jo
https://www.bbc.com/news/av/technology-46149888
**************************************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
- članek je bil lektorsko urejen z AI- Claude.
