Plačna reforma ministra Klemna Boštjančiča je nagradila tiste, ki so že zdaj dobro zaslužili, pravijo nekateri javni uslužbenci. / Mojimediji.si
Minister Boštjančič je tisti minister, ki je pripeljal do konca eno najtežjih reform, v tem primeru plačno reformo … Mi smo najprej poskrbeli ne za prazne besede, ampak za dostojne plače, je predsednik vlade Robert Golob konec lanskega leta izjavil na TV Slovenija. Že po prvem izplačilu plač javnim uslužbencem po novi plačni reformi, pa se je pokazalo, da so bile velike besede o velikih povišicah namenjene samo že zdaj najbolje plačanim uslužbencem in funkcionarjem.
Plačna reforma, ki jo je vlada Roberta Goloba predstavila kot eno najtežjih, je, kot pravijo naši sogovorniki, še bolj poglobila razmerja med najbolj in najnižje plačanimi. Razmerje med najnižjim plačnim razredom, v višini letošnje minimalne plače, to je 1253,90 evra bruto, in najvišjim, 67. plačnim razredom, vrednim 8821,04 evra bruto, je ena proti sedem. Plače se bodo zvišale postopoma v šestih obrokih do leta 2028, kar pomeni, da zaposleni ne bodo takoj občutili celotnega povišanja.
Kljub zvišanju mase plač nekateri menijo, da reforma ni dovolj učinkovito odpravila obstoječih plačnih nesorazmerij. Govorili smo z več kadrovniki s področja šolstva, državne in lokalne uprave in vsi so nam povedali enako: »Politične parole so bile všečne. Zgornji, najvišji plačni razredi so postali višji. Plačna reforma pa se bije na plečih tistih, ki so že prej in bodo tudi po novem imeli najmanj.« Nekateri sindikati opozarjajo na neenakosti pri uvrščanju delovnih mest v plačne razrede, kar povzroča občutek nepravičnosti med različnimi poklicnimi skupinami.
Nanizali so nam nekaj najbolj eklatantnih primerov anomalij.
PRIMER 1
Župan Ljubljane Zoran Janković – po novem bo prejel najvišji znesek med vsemi 212 župani. Ker ima MOL največ prebivalcev, na podlagi česar se po novem določa višina plače župana.
Prej: 60. pl. r., plača: 4.811 € bruto – Po novem: v 64. pl. r., plača: 8.072 € bruto
Pri županu Zoranu Jankoviću gre za skoraj dvakratno povišanje plače. Funkcionarji so dobili korekcijske plačne razrede, ki so jim jih prišteli ob prevedbi. Na višje vrednotenih delovnih mestih se je tako zgodilo dvojno povišanje. Če bi župana iz 60. pl. r. prevedli v 47. pl. r., bi s tem ostal skoraj na enaki plači, dobil bi samo 70 € povišice. Zato so funkcionarjem dodali korekcijske razrede in jih tako umetno uvrstili v višji plačni razred.
Enako velja za predsednika KPK, ki je bil prej v 55. pl. r. s plačo 3.954,56 € bruto. S prevedbo bi padel v 40. pl. r., s čimer bi dobil le 17 € povišice, zato so mu dodali korekcijske razrede in umestili v 59. pl. r. Zdaj bo prejel 6.963,42 € bruto.
S plačo se Jankoviću med vsemi župani najbolj približa samo mariborski župan Saša Arsenović. Njegova plača po novem znaša 7.609 € bruto.
Županu Ljubljane Zoranu Jankoviću se upravičeno smeji. / Zoranjankovic.si
Drugi župani so zaradi občin z manj prebivalci uvrščeni v nižje plačne razrede, vendar pa so se jim plače najbolj dvignile. Njihove plače so po novem v razponu od 4.469 € bruto (župan občine do 2000 prebivalcev) do 6.963 € bruto (občine do 100.000 prebivalcev). V vseh primerih pa gre za skoraj dvakratno povišanje plač.
Enako velja za podžupane in direktorje občinskih uprav – pri vseh gre za skoraj dvakratno povišico.
Uslužbenci opozarjajo, da gre za nepravičnost napram ostalim, ki so se jim plače v povprečju dvignile samo od 250-400 € bruto. To je desetkrat manj, kot županom in drugim funkcionarjem.
PRIMER 2
Novi plačni zakon sicer prinaša tudi bistveno počasnejše napredovanje za javne uslužbence.
Čistilka – do plačne reforme je prejemala plačo pod minimalno, država ji je morala razliko doplačevati. S prevedbo je prišla v 1. pl. r. brez napredovanja. Zaradi povišanja minimalne plače so čistilko uvrstili v 2. pl. r., ki se šteje kot korekcijski plačni razred. Kaj to pomeni? Ko bo čistilka v roku 2 let napredovala, se bo 2. pl. r. prekategoriziral v napredovanje in bo ostala v istem razredu. Potem bo morala čakati še dve leti, da bo skočila v 3. pl. r. Dejansko bo napredovala šele po 4 letih, namesto po 2. Vmes ji bo inflacija požrla napredovanje.
PRIMER 3
Javnega uslužbenca se lahko ob prvi zaposlitvi uvrsti v plačni razred, ki je za največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oz. naziva. Pogoj za uvrstitev v višji razred je, da ima na primerljivih delovnih mestih najmanj toliko let delovne dobe, kot bi jih potreboval za napredovanja za toliko plačnih razredov, za kolikor se ga višje uvršča, ter da ima posebna znanja in kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela na tem delovnem mestu.
S tem so zaposleni dobesedno zabetonirani pri plači za nekaj let, razen če jih vmes ne premestijo v višje plačno izhodišče. Tak je primer delovnega mesta podsekretar, katerega plačni razred je v razponu od 28. do 38. pl. r. Tiste, ki so pred prevedbo že dosegli 10 napredovanj, so uvrstili v 14 razredov višji plačni razred. In so po novem v 42. pl. r. Tega novo zaposleni ne bodo nikoli dosegli.
Dali so nam drobtinice, to je narejeno za klientelo, pripoveduje zaposleni z magisterijem na uradniškem delovne mestu podsekretar in z 32 leti delovne dobe v javnem sektorju. Njegova plača je 2.400 € bruto oziroma 1.700 € neto z delovno dobo vred. Po novem bo prejel 2.785 € bruto, torej 385 € bruto povišice. Za primerjavo: med njegovo in minimalno plačo je zgolj 650 € razlike.
Povišico bo zaradi nizkega zneska prejel prej kot v šestih obrokih. Po nekaterih ocenah naj bi kar 100.000 javnih uslužbencev celoten dvig prejelo že v prvih dveh letih, torej do konca leta 2026.
Višji svetovalec (uradnik na občini) bo prejel 450 evrov bruto povišice. Strokovni sodelavec VII/1 (kar je najnižje delovno mesto z visoko izobrazbo), bo prejel 460 evrov povišice.
PRIMER 4
Stroka in sindikati že več let opozarjajo na neenakovredno vrednotenje delovnih mest knjižničarja in bibliotekarja v različnih delih javnega sektorja. Bibliotekarska dejavnost spada v pristojnost različnih ministrstev, glede na to, ali se izvaja v splošnih knjižnicah, v šolah in gimnazijah, ali na področju visokega šolstva – zato je tudi delo plačano različno.
Zaradi dobrih pogajalskih izhodišč naj bi se s prenovo plačnega razreda najbolje uvrstili bibliotekarji, ki imajo izhodišče plačnega razreda določeno enako ali višje kot javni uslužbenci, ki opravljajo vsebinsko najzahtevnejše delo. Njegovo delovno mesto je primerljivo z vodstvenim delovnim mestom, kjer je javni uslužbenec odgovoren za vodenje zaposlenih in strokovno delo. Pojasnjuje: bibliotekar z doktoratom nima višje zahtevnosti dela in večje odgovornosti od diplomiranega bibliotekarja. Bibliotekar z doktoratom pa je razvrščen v 31. pl. r. s plačo 3.044 € bruto, bibliotekar brez doktorata pa v 23. pl. r.
Delovno mesto bibliotekarja z doktoratom je primerljivo z mestom tajnika fakultete, ki nosi kadrovsko in finančno odgovornost. Je podoben profil, kot je direktor v podjetju. Gre za plačni razred 32, s plačo 3.135 € bruto. Vendar pa so tajniki ob prenovi ostali na enaki plači.
PRIMER 5
Opozorijo nas na delovno mesto mladega raziskovalca z 2. bolonjsko stopnjo. Štiri leta prejema plačo, plačujejo mu šolnino za doktorski študij in teče mu delovna doba. Ima dva plačna razreda višjo plačo kot navadni raziskovalec.
Mladi raziskovalec, 22. pl. r., 2.333 € bruto
Raziskovalec, 20. pl. r., 2.199 € bruto
Ob tem v visokem šolstvu poudarjajo, da mladi raziskovalec dela raziskavo za svoj doktorat, ki mu ga plača delodajalec. Ob tem pa je raziskovalec brez doktorata zaposlen na projektu in opravlja delovne naloge, ki jih je obvezan narediti. Med njunima plačama je 130 € razlike v prid mlademu raziskovalcu. »Niso gledali na vsebino, kaj kdo dela na delovnem mestu,« opozarjajo v šolstvu.
PRIMER 6
Kot so nam še izpostavili v enem od visokošolskih zavodov, lahko redni profesor v visokošolskem izobraževanju zasluži tudi do 11.000 €/mesec bruto. Zakaj? Ker se pedagoška ura obračunava drugače in so lahko tudi do 120-odstotno zaposleni. V tem primeru je njegova plača višja od plače predsednika vlade ali države. Pa pri tem še primerjajmo odgovornost?!
PRIMER 7
Še povečuje se prepad med funkcionarji in navadnimi uslužbenci.
Medtem ko morajo navadni uslužbenci čakati na postopno zvišanje plač, bodo funkcionarji (župani, sodniki, direktorji zavodov) takoj dobili bistveno višje plače, pri čemer se vprašanje njihove odgovornosti pogosto postavlja pod vprašaj. Funkcionarji, direktorji zavodov, ravnatelji, direktorji občinske uprave, župani, sodniki, tožilci, zdravniki so namreč avtomatsko uvrščeni v višje plačne razrede.
Tožilci in sodniki: najnižje bodo plačani okrajni z začetno plačo od 5100-6000 evrov bruto, okrožni bodo razvrščeni do 52.-55. plačnega razreda, kar prinaša od 5660-6180 evrov bruto, višji sodnik pa v 57.-59. plačni razred in bodo prejemali od 7000 evrov bruto.
Pri višjih zdravnikih specialistih se bruto plača zvišuje od 456 do 607 € bruto in po novem znaša med 3971 in 4884 € bruto. Osnovne plače zdravnikov specializantov, ki znašajo od 2470 do 3380 evrov bruto, odvisno od zahtevnosti delovnih pogojev, pa bodo po novem med 2549 in 3426 evrov bruto. Izhodiščne plače se jim bodo bodo povečale za manj kot 100 evrov.
Medicinske sestre so pri tem spet potegnile krajšo. Srednja medicinska sestra v ordinaciji družinskega zdravnika je prejemala plačo, nižjo od minimalne, država ji je morala doplačevati. Plača se ji bo zvišala za 370 € bruto na 1542 evrov bruto. Diplomirana medicinska sestra v ambulanti bo prejela okoli 400 € bruto višjo plačo, in sicer 2073 evrov bruto. V intenzivni terapiji pa bodo sestre prejele do 220 evrov bruto več.
Sodniki bodo po novi reformi prejeli med 2000-3000 evrov bruto več kot do zdaj. Kar je tri-do petkrat več, kot je Robert Golob na začetku obljubil sodnikom.
Pri tem se sogovorniki sprašujejo, ali bo odslej kaj manj sodnih zaostankov?
PRIMER 8
Zaposleni tudi opozarjajo, da bodo nekateri uslužbenci po novi reformi prejeli manj.
Kako je to mogoče? Ker so bili pred prevedbo razporejeni na delovna mesta brez pravne podlage. Zakon jih je prerazporedil na novo delovno mesto, ki je primerljivo, ne pa tudi enako ovrednoteno. Takih anomalij je po mnenju naših sogovornikov preko 100.
Na primer: strokovni sodelavec 7/II v plačni skupini J je bil enakovreden z višjim svetovalcem v skupini C. Oba sta začela s 36. pl. r. Prevedba pa je strokovnega sodelavca v J skupini dala v 21. pl. r. in je na slabšem kot višji svetovalec v skupini C, ki je po prevedbi v 22. pl. r. Vsebinsko se njuni delovni mesti ne razlikujeta. Gre za računovodje in kadrovnike z enako zahtevnim delovnim mestom. So pa s tem razvrednotili delovno mesto strokovnega sodelavca.
PRIMER 9
V policiji so problem t. i. varovane plače. Gre za plače od 40 plačnega razreda naprej, za katere je bil sprejet dogovor, da po reformi nihče ne bi smel prejeti manjše plače. Pri prevedbi so se upoštevala tudi napredovanja, zato so uslužbencem na višje vrednotenih delovnih mestih (to so bodisi starejši uslužbenci, ali tisti, ki so hitro napredovali, ali jih niso dosegli varčevalni ukrepi Zujfa). To pomeni, da so v primerjavi z ostalimi uslužbenci, ki opravljajo enaka ali primerljiva dela, za en do dva plačna razreda v boljšem položaju. Tega pa ostali ne bodo dosegli niti z napredovanji in so zato prikrajšani za višje dohodke. Takih primerov naj bi bilo v celotnem javnem sektorju nekaj tisoč. Na MJU so zagotovili, da iščejo rešitve.
PRIMER 10
Samo plačna skupina A1 in A2 bo povišice prejela šele po volitvah. To so predsednica republike in funkcionarji izvršilne ter zakonodajne veje oblasti.
Predsednik vlade, državnega zbora in republike ter državni sekretarji niso, kot ostali javni uslužbenci, upravičeni do šestih obrokov povišice. Kot edini bodo polno povišico prejeli leta 2028. Državnim sekretarjem se bodo plače takrat dvignile za slabih 2000 € bruto. Plače ministrov pa za dobrih 2000 € bruto. Poslancem se plače dvigujejo za okoli 50 odstotkov.
V najvišji plačni razred s plačo 8.821 € bruto so uvrščeni trije najpomembnejši ljudje v državi: predsednica republike, predsednica državnega zbora in predsednik vlade. Osnovna plača se jim bo leta 2028 dvignila za 45 odstotkov. V najvišji plačni razred je uvrščen tudi predsednik vrhovnega sodišča.
Koliko časa bo tak sistem vzdržal?
Plačna reforma predvideva 1,4 milijarde evrov proračunskih sredstev. Število javnih uslužbencev pa raste. Od leta 2015 do lani se je število zaposlenih povečalo za 24.000 (iz 167.458 na 191,475). Masa plač pa je zrasla za dve milijardi in je bila lani že 5,5 mrd. evrov. Ob vstopu Slovenije v EU je bil en javni uslužbenec na 14 prebivalcev. Pred desetimi leti je bilo razmerje 1: 13, lani je znašalo le še 1: 11.
Sogovorniki ne verjamejo, da se bodo izplačila izvedla do konca. »Ta vlada si je kupila čas za izplačilo 6 obrokov do leta 2028. Potem pa bomo vsako leto morali dati novih 1,4 milijarde evrov ali še več, če se bo minimalna plača še zviševala.«
Kako bo z izplačili po letu 2028 glede na predvideno rast minimalne plače – od kje bomo črpali ta sredstva, smo vprašali na Ministrstvo za javno upravo, kjer so nam odgovorili: »Iz Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) izhaja, da nihče ne sme biti uvrščen v plačni razred, ki bi bil nižji od višine minimalne plače, kar pa ne pomeni, da se z rastjo minimalne plače v isti višini usklajujejo tudi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in posledično v tej višini vse plače zaposlenih v javnem sektorju. Za koliko se bo dejansko poviševala minimalna plača, upoštevaje Zakon o minimalni plači, ni mogoče napovedati. S sindikati je bilo dogovorjeno, da se po štirih letih preveri, kaj se je glede na povišanja minimalne plače v tem obdobju zgodilo s plačnimi razmerji in se potem dogovorijo morebitni ukrepi.«
