Bencin, dizel, kurilno olje, topila, težka olja in maziva, bitumen. Presežne koncentracije teh človeku in naravi nevarnih ogljikovodikov so odkrili pri gradnji poslovne stavbe Dars na ljubljanskem Griču.
Rezultati uradnih laboratorijskih analiz zemljine iz gradbene jame, ki so jih opravili v podjetju Ikema, so pokazali kritično presežene vrednosti mineralnih olj z rakotvornimi in ekotoksičnimi lastnosti!
Te podatke prvič razkrivamo javnosti.
Spodnji sliki prikazujeta masten material, ki so ga izkopali, in mastne luže po padavinah:
Nevarne odpadke s strupi, ki po klasifikaciji iz evropske uredbe povzročajo raka in spremembe v okolju, bi morali odpeljati in predelati v Avstriji. So jih res?
Pri gradnji poslovne stavbe Darsa so odkrili tudi druge nevarne odpadke: težke kovine (arzen, baker, cink, kadmij, kobalt, krom, nikelj, svinec, živo srebro), PAH, PCB in BTX, vendar so laboratorijske analize dale rezultate pod kritično mejo.
Ugotovili smo, da vseh odpadkov oziroma vidno onesnaženih odpadkov iz jame sploh niso analizirali. Odpadke, ki so jih pri izkopavanju vidno prepoznali kot onesnaženez mastnimi madeži in smradu po nafti, so odpeljali kot čist in nenevaren odpadek. Kje so in kaj so z njimi storili, izveste v nadaljevanju.
V glini so odkrili strupene snovi.
Sumi nepravilnosti
Na Preiskovalno.si po več mesecih preiskovanj razkrivamo sum domnevnih nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki pri gradnji poslovne stavbe Dars.
Dokumentacija, ki smo jo uspeli pridobiti in jo analizirali skupaj z upokojenim gradbenikom Dušanom Divjakom, kaže še:
- nepojasnjena odstopanja v količinah odloženih odpadkov,
- pomanjkljivosti pri okoljevarstvenem dovoljenju,
- anomalije v evidenčnih listih,
- več sto voženj tovornjakov v enem samem dnevu,
- sum, da je več kot 8.000 kubičnih metrov materiala odloženih mimo uradnih dovoljenj,
- pomanjkljive analize domnevno onesnaženega izkopa,
- da visok porast osnovne pogodbene vrednosti ni bil povezan zgolj nevarnimi odpadki
- in dejstvo, da tako izvajanje javnih investicijskih projektov storitev gradenj zahteva nujne ukrepe za preprečevanje koruptivnih posledic.
Od februarja smo državni Dars večkrat prosili za pojasnila in dokumentacijo. Odgovori so prihajali nepopolno in počasi. Po več klicih smo prejeli odgovor, da jih usklajujejo »z Ribičem in pravniki«. CGP odgovarja skopo. Podizvajalci pa se večinoma sklicujejo na CGP ali Dars.
Inšpektorji v nadzor
Inšpektorat za okolje je na podlagi naših ugotovitev o odpadkih že sprožil inšpekcijski postopek.
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so zadevo že predali pristojnima inšpekcijskima službama – okoljski in gradbeni. »Opravili bosta nadzor in presodili morebitne kršitve ter ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi, so pojasnili za Preiskovalno.
Z Inšpektorata RS za okolje pa so dodali: »Morebitna presoja konkretnih okoliščin je mogoča le v okviru uvedenega inšpekcijskega postopka. Vašo informacijo bomo informacijo obravnavali kot prijavo.«
Drastična podražitve gradnje pod lupo revizorjev
Gradnja Darsove poslovne palače je s slabih 20 milijonov evrov zrasla na skoraj 30 milijonov evrov! S tremi aneksi, ki jih je (so)podpisal Andrej Ribič. Najprej kot član, nato pa kot predsednik uprave Darsa.
Prav z odkritjem nevarnih odpadkov so v Darsu pod vodstvom Andreja Ribiča opravičevali drastično podražitev gradnje.
Andrej Ribič, je za 24ur 21. oktobra 2024 dejal tole: »Aneks je bil podpisan, ker smo ugotovili, da je bila zemljina zelo kontaminirana. Voziti smo jo morali v Avstrijo. Potem pa so ugotovili še, da so se zmotili pri geoloških raziskavah in je bilo potrebno pilotiranje dodatnih stebrov, kar je celotno gradnjo podražilo in tudi časovno se je zavlekla za približno dve leti.«
Andrej Ribič / Planet tv
CGP Darija Južne pripet na Dars
Glavni izvajalec del je bil novomeški CGP, podjetje najbogatejšega Slovenca Darija Južne, ki je močno vpet v državne posle.
Dari Južna
Z Darsom ga trenutno povezuje tudi več desetmilijonski avtocestni projekt, ki ga je CGP pod Ribičem dobil v drugem poskusu, potem ko je državna revizijska komisija prvo odločitev razveljavila zaradi kršitev postopka v javnem naročanju.
Erar razkriva, da je CGP v zadnjih petih letih od Darsa prejel dobrih 95 milijonov evrov, v zadnjih desetih letih pa vse skupaj 127 milijonov.
CGP je bil pri gradnji poslovne stavbe odgovoren za odvoz gradbenih odpadkov. Enako kot pri gradnji zapora Dobrunje, ko je več tisoč tovornjakov odpadkov, med katerimi so bili tudi zdravju in okolju nevarni, namesto v zbirnih centrih končali na najmanj 35 lokacijah v naravi.
Z aneksi je CGP v posel z odpadki vpeljal dva podizvajalca: podjetje Saubermacher iz Kidričevega, ki je bilo odgovorno za prevzem in oddajo nevarnih odpadkov, in Šuštar Trans. Pri obeh smo odkrili pomanjkljivo sledljivost odpadkov.
Stroški gradnje v nebo
Čeprav naj bi podražitev po Ribičevo zakrivili nevarni odpadki, pa je bilo skozi celoten projekt s tremi aneksi skupno podanih kar 124 zahtevkov za dodatna dela (61 pred prvim aneksom, 33 pred drugim in 30 pred tretjim). To kaže, da so se nove potrebe pojavljale v vseh fazah gradnje in ne samo zaradi nevarnih odpadkov.
Gradnja se je zaradi številnih dodatnih del in nepredvidenih okoliščin tudi zavlekla z 20 na 35 mesecev. Samo zaradi podaljšanja pa so v tretjem aneksu priznali 863.501,73 EUR z DDV posrednih stroškov gradnje.
Vse to odpira vprašanja o strokovni ustreznosti projekta že pred samim začetkom gradnje!
Studio Abiro
V osnovni gradbeni pogodbi je bilo tudi izrecno zapisano, da so pogodbene cene po enoti iz ponudbenega predračuna fiksne.
Že s prvim aneksom pa so spremenili pogodbene obveznosti v osnovni pogodbi in izvajalcu priznali podražitve del po t. i. hibridnem sistemu.
Nenavadna je postavka v 5. členu istega aneksa, kjer je Dars izvajalcu CGP že vnaprej priznal 1.182.404,66 EUR z DDV kot »ocenjeno vrednost bodočih podražitev« do konca gradnje. To pomeni, da so bila javna sredstva v aneks vključena na podlagi predvidevanj o prihodnji rasti cen na trgu, namesto na podlagi že nastalih in dokazanih stroškov.
Kdo nadzira inženirje?
Certificirani inženirji konzorcija podjetij AXIS in PROCTOR so s svojo strokovno presojo jamčili, da so bile vse podražitve posledica objektivnih zunanjih dejavnikov in tehničnih potreb projekta, ki jih prvotna dokumentacija ni predvidela.
Vprašanje pa je, kdo nadzira inženirje, ki z mirno roko podpisujejo obrazce.
V konzorciju inženirskih podjetij tudi v primeru Darsa najdemo podjejte Proctor, ki je dalo zeleno luč za pridobitev uporabnega dovoljenja za zapor Dobrunje. In to kljub že odkritemu nezakonitemu zakopavanju (nevarnih) odpadkov v naravi in kazenski ovadbi zaradi prirejanja dokumentacije.
Projekt je zaradi podražitev pod lupo državnih revizorjev, ki so pojasnili: »Prekrškovni postopek v navedeni predmetni zadevi še ni zaključen, je še v obravnavi pri pooblaščeni uradni osebi Državne revizijske komisije.«
Davkoplačevalce mora resno skrbeti
Kot v primeru Darsove stavbe ugotavlja upokojeni gradbenik Dušan Divjak, ki nam je pomagal pri raziskovanju problematike manipulacije z odpadki tudi v zadevi Dobrunje, je bilo že pred začetkom gradnje poslovne stavbe Dars v projektu domnevno storjenih več napak, zaradi katerih se je gradnja pozneje močno podražila. »Omenjanje »novih dodatnih del«, »spremenjenih« in »nujnih nepredvidenih del« je za javnost očitno postalo očitno sprejemljivo in pričakovano opravičilo. Ob tem lahko samo ugotovim: In vse tiho je bilo.«
Poleg številnih pomanjkljivosti, neskladij in napak je odkril tudi resne sistemske probleme, ki bi morali nujno sprožiti popravljalne ukrepe. O katerih ukrepih in zakaj gre, bo predstavil v prihodnjih člankih.
Dušan Divjak: Nepravilnosti, ki mejijo na neumnosti, bi se morale končati takoj.
Gradbenik: Zvoniti bi morali vsi alarmi
Na podlagi razpoložljivih podatkov Divjak ugotavlja:
»Slika izvedbe tega projekta je za investitorja slaba referenca in nas mora kot davkoplačevalce zelo skrbeti. Izjave glavnega direktorja investitorja oziroma naročnika izgradnje poslovne stavbe Dars za medije so milo rečeno otročje naivne. Da se končna vrednot gradnje poveča za polovico pogodbene vrednosti, bi morali zvoniti vsi alarmi – alarmi, ki bi zdramili davkoplačevalce, da začnejo postavljati vprašanja o porabnikih javnih sredstev in vprašanja o odgovornosti vseh akterjev pri konkretnih javnih projektih.
Zakaj smo v Sloveniji sprejeli prakso »nepredvidenih dogodkov«, čeprav bi morali biti s primerno sistemsko ureditvijo in strokovnim pristopom večinoma predvidljivi, razen če niso pogojeni z naravnimi izvori. Omenjena praksa je slaba, nevarna, nedopustna in nesprejemljiva, saj predstavlja idealno leglo za korupcijske odklone.
Največjo odgovornost nosi stroka, ki je pristala na takšno poniglavost zaradi političnih pritiskov in lastnega interesa po zaslužku. Javni investitorji pa so s svojo nesposobnostjo vodenja projektov glavni akter, ki te slabe prakse omogoča. Rezultat je stalno učenje na napakah.
Slabo vodenje projekta s strani investitorja-naročnika, spremembe in odstopanja projektne dokumentacije, površen strokovni nadzor gradnje ter izvajanje del v nasprotju s pravili stroke so ključne težave, ki zahtevajo odločno kurativno ukrepanje pri vseh javnih investicijah.
Če bo tudi v primeru DARS edini rezultat molk in izostanek sankcij, bo rek »psi lajajo, karavana gre dalje« dokončno postal slovenska realnost. Za to bomo na koncu največ plačali mi vsi, davkoplačevalci. Nepravilnosti, ki mejijo na neumnosti, se morajo pri nas končno nehati.«
Kaj boste še izvedeli v nadaljevanju?
Studio Abiro
V nadaljevanju bomo razkrili, kako močno je bila onesnažena zemljina pod današnjo poslovno stavbo Dars na ljubljanskem Griču, kamor so se lansko leto vselili uslužbenci Darsa.
Izvedeli boste, kako so CGP in podizvajalca ravnali z odpadki, kam so jih odvažali in ali je bilo odlaganje skladno z dovoljenji.
Razkrili bomo, zakaj so na Darsu najprej spregledali nevarne snovi in kako se vpleteni otepajo pojasnil o končni lokaciji nevarnih odpadkov, med katerimi so laboratorijsko potrjeni rakotvorni in ekotoksični odpadki.
Ugotavljamo tudi, ali je bilo vzorčenje na terenu sploh ustrezno in reprezentativno. So laboratorijske analize res pokazale realno sliko onesnaženja? In kje je končal material z vidnimi znaki onesnaženja, ki naj bi ga reciklirali in ponovno uporabili.
Že zdaj pa lahko potegnemo nekatere vzporednice z gradnjo zapora Dobrunje, politično-gospodarskim ozadjem in ravnanjem gradbincev z (nevarnimi) odpadki.
Tudi v primeru Darsa se kaže vzorec politično-gospodarske spreg. Dars je med podražitvami vodil Andrej Ribič, nekdanji vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda, skrbnik milijonske pogodbe pa je bil njegov brat Branko Ribič. To je v javnosti odprlo vprašanja o morebitnem konfliktu interesov oziroma na sporno etično prakso pri upravljanju javnega denarja.
Primer v nadaljevanju odpira vprašanja političnega kadrovanja, konflikta interesov in vpliva politično-gospodarskih omrežij na državne investicije, milijonskih aneksov, pomanjkljivega nadzora države in vprašljive sledljivosti odpadkov.
Javni projekti pa se medtem dražijo, račune plačujemo davkoplačevalci, odgovornost za milijonske podražitve pa ostaja v sivem polju.
********************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
