19. marca letos so na Ministrstvu za pravosodje z izvajalcem CGP sklenili že 9. aneks za zapor Dobrunje.
Vrednost projekta so podražili za 235.101,31 EUR brez DDV. Če vključimo davek na dodano vrednost, pa je cena narasla za 286.823,60 EUR.
Prvotna pogodbena vrednost objekta, določena ob sklenitvi pogodbenega sporazuma 18. avgusta 2022, je znašala 72.981.369,27 EUR z DDV. Nov pogodbeni znesek znaša 73.268.192,86 EUR z DDV.
Končna cena pa je že blizu 90 milijonov evrov.
Novomeškemu gradbincu še slabih 300 tisočakov
V Aneksu št. 9 podražitev utemeljujejo predvsem zaradi dokončnega obračuna zemeljskih del in globokega temeljenja, ki so se izvajala po dejanskih količinah. V pogodbenem sporazumu je bila večina del dogovorjena po klavzuli »ključ v roke«, kar pomeni fiksno ceno. Izjema so bila zemeljska dela in globoko temeljenje, ki so se obračunali po načelu »cena na enoto mere« oziroma po dejansko izvedenih količinah.
Ob dokončanju del in izdaji Potrdila o prevzemu (7. januarja 2026 je inženir izdal zaključni dokument) se je na podlagi knjige obračunskih izmer ugotovilo, da so dejanske količine teh del presegle prvotno ocenjene vrednosti.Spremembe pri zemeljskih delih in globokem temeljenju pa so povzročile povečanje finančnih obveznosti naročnika, torej države, v višini 286.823,60 EUR z DDV.
Zapor Dobrunje v reklamaciji
Objekta zapora je že od njegovega prevzema v januarju v fazi reklamacij, odpravljanja napak in pomanjkljivosti, ki onemogočajo normalno izvajanje dejavnosti. O padajočem stropu, odpadajočih umivalnikih, zamakanju strehe in drugih anomalijah smo že poročali. Napak niso zanikali niti na pravosodnem ministrstvu niti pri izvajalcu CGP. Kljub temu je na račun novomeškega CGP dodatno kapnilo še blizu 300 tisočakov.
Kot smo poročali v Dosjeju Dobrunje, je bil CGP v projektu zadolžen tudi za zakonit odvoz gradbenih odpadkov iz kontaminirane gramozne jame v Dobrunjah, kjer danes stoji večmilijonski zaporski kompleks. Odpadki, med katerimi so bili tudi nevarni, so še vedno zakopani na več kot 34 lokacijah v osrednji Sloveniji. Kaj torej pomenijo zemeljska dela, ki so botrovala podražitvam, na ministrstvu odgovarjajo, »da situacija ob dokončanju oziroma zaključku del še ni potrjena in da odvozi niso plačani.«
CGP sprejel odgovornost za nezakonito odložene odpadke
Aneks št. 9 prinaša tudi revolucionarno uradno potrditev novomeškega gradbinca, da bo prevzel odgovornost za nezakonito odložene odpadke.
Ključen je bil sestanek 2. oktobra 2025, na katerem se je izvajalec CGP zavezal, da bo v skladu z inšpekcijskimi odločbami in v postavljenih rokih odpravil vse nepravilnosti, povezane z nepravilnim ravnanjem in odlaganjem zemljine z gradbišča v Dobrunjah.
V 5. členu aneksa Ministrstvo za pravosodje in izvajalec CGP skupaj ugotavljata naslednje:
– da so inšpekcijske službe zaznale kršitve pri odvozu in odlaganju zemljine z gradbišča novega zapora v Ljubljani;
– da se neizvajanje zavez izvajalca CGP šteje za neuspelo odpravo napak;
– če izvajalec CGP do izteka roka za reklamacijo napak ne izpolni vseh obveznosti iz odločb, je dolžan garancije ustrezno podaljšati. Če tega ne stori, to predstavlja kršitev pogojev aneksa;
– da se je izvajalec CGP zavezal, da bo skladno z inšpekcijskimi odločbami in v rokih odpravil vse nepravilnosti na lastne stroške;
S tem členom je naročnik pravno zavarovan, da bo izvajalec popravil okoljsko škodo, ki je nastala zaradi nepravilnega ravnanja z izkopanim gradbenim materialom. Izrecno pa je določeno, da CGP za sanacijo ne bo zahteval nobenega dodatnega plačila! Spomnimo pa, da je CGP lani od Ministrstva za pravosodje zahteval dodatnih 5,1 milijona evrov za odpadke. Ministrstvo pa je zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno.
Finančne garancije države
Ministrstvo za pravosodje ima v primeru izvajalčevih kršitev obveznosti pravico unovčiti naslednja finančna zavarovanja:
Garancija za dobro izvedbo: Ta garancija je bila prvotno določena v 9. členu osnovne pogodbe v višini 5 % pogodbene vrednosti. To znaša 3.649.068,46 EUR. Po aneksu jo lahko ministrstvo unovči, če izvajalec ne odpravi nepravilnosti pri odlaganju zemljine.
Garancija za odpravo pomanjkljivosti in napak v garancijskem roku: Namenjena je zavarovanju odprave napak po prevzemu objekta.
Garancija za zadržani znesek: To je tretja možnost finančnega zavarovanja, ki jo ima ministrstvo na voljo. Naročnik jo lahko unovči kot alternativo prejšnjima dvema.
Ta zavarovanja državi služijo kot varovalka, da bo izvajalec dejansko izvedel sanacijo okoljskega onesnaževanja. Ministrstvo lahko te garancije unovči, če izvajalec v postavljenih rokih ne odpravi nepravilnosti, ugotovljenih v inšpekcijskih odločbah glede odvoza in odlaganja zemljine z gradbišča. Poleg tega je izvajalec dolžan te garancije ustrezno podaljšati, če obveznosti iz inšpekcijskih odločb ne izpolni do izteka roka za reklamacijo napak.
Na ministrstvu so pojasnili, da ni razloga za vnovčenje.
Roki tečejo
Roki za reklamacijo so določeni v Aneksu št. 5.
Splošni rok za reklamacijo napak znaša 365 koledarskih dni in začne teči od dneva izdaje Potrdila o prevzemu objekta. Teči je začel 7. januarja letos.
Skupno trajanje, ki vključuje tako rok za dokončanje (gradnjo in opremo) kot rok za reklamacijo napak, znaša 1393 koledarskih dni od podpisa pogodbenega sporazuma. Pogodba je bila podpisana 18. avgusta 2022. Skupni rok je potemtakem potekel 11. junija 2026.
Za nepravilnosti, ugotovljene v inšpekcijskih postopkih glede odvoza in nezakonitega odlaganja zemljine, je izvajalec dolžan odpraviti napake v rokih, ki so določeni v posameznih inšpekcijskih odločbah.
Medtem je okoljski inšpektorat, kot smo razkrili na Preiskovalno, spisal že najmanj 14 odločb za odstranitev odpadne zemljine iz različnih lokacij po Sloveniji. Nekaj rokov iz izdanih inšpekcijskih odločb je že poteklo, vendar so vrnjene v ponovno odločanje. Nove odločbe pa še niso vročene in smo še v fazi njihovega pridobivanja.
Dokumenti še navajajo, da se za projekt uporabljajo Splošni pogoji pogodbe FIDIC (Rdeča knjiga), ki podrobneje urejajo tehnične vidike in postopke obveščanja o napakah v garancijskem obdobju. Ta določa, da mora izvajalec na svoje stroške odpraviti napake 365 dni po izdaji Potrdila o prevzemu.
Če izvajalec napak ne odpravi, jih lahko Ministrstvo za pravosodje odpravi samo ali prek drugega izvajalca in stroške terja od izvajalca.
CGP: Sanacijo izvaja Grandovec. GRANDOVEC: Nimam nobene odločbe.
CGP je ves čas zanikal odgovornost za nezakonito zakopane odpadke. Za Preiskovalno je zatrdil, da bo nelegalno zakopano zemljino odvozil, če jo bo moral. Okoljski inšpektorat je sanacijo v odločbah naložil naročniku, torej državi oziroma pravosodnemu ministrstvu, po načelu »investitor plača«.
Ob sklenjenem aneksu, v katerem se je CGP zavezal k odpravi nezakonitega stanja in popravi okoljske škode, smo podjetje Darija Južne prosili za navedbo časovnice sanacije kontaminiranih zemljišč. Odgovorili so: »Za ugotovljene nepravilnosti je odgovoren pogodbeni podizvajalec, ki je odgovoren tudi za zakonit odvoz izkopnega materiala. Aktivnosti v zvezi s sanacijo zemljišč sicer že izvajamo. Pri tem je vsaka lokacija specifična, zato tudi način sanacije določamo posebej za vsako od njih. Dinamika izvedbe je odvisna od pridobitve potrebnih dovoljenj pristojnih upravnih organov.«
Z navajanjem pogodbenega podizvajalca so imeli v mislih prevoznika Antona Grandovca, ki je gradbeni material iz gramozne jame v Dobrunjah nezakonito zakopaval na zasebnih zemljiščih po več sosednjih občinah. Vprašali smo ga, ali po odločbi inšpekcije za okolje odvaža material iz katere od lokacij. Kratko je odgovoril: »Ne, nimam nobene odločbe.« Na dodatni argument, da CGP trdi nasprotno, pa se ni več odzval.
Kot pa je znano, so Grandovec in z njim povezana podjetja pristala v prisilni poravnali ali stečaju, gradbeno mehanizacijo pa so jim zarubili.
Pravna kolobocija glede sanacije kontaminiranih zemljišč
Ministrstvo za pravosodje se s potekom sanacije seznanja v okviru pogodbenega razmerja z izvajalcem. Ne potrjuje pa dinamike izvrševanja inšpekcijskih ukrepov niti ne določa načina njihovega izvrševanja, so pojasnili. Kako pa je s strokovnim nadzorom nad pravilno izvedbo sanacije oziroma nadzorom nad tem, ali se odstranjeni material zdaj dejansko oddaja na zakonite lokacije? Zaradi varovanja predkazenskega postopka pa podrobnejših informacij na zastavljeno vprašanje niso podali.
Dodali so le, da je izvajalec dolžan sanacijo nezakonito odloženega materiala izvesti skladno z inšpekcijskimi odločbami in področno zakonodajo. Čas sanacije je vezan na pravnomočne odločitve inšpekcijskih služb, v katerih so definirani tudi roki sanacije. »Izvajalec mora sanacijo nezakonito odloženega materiala izvajati skladno z zahtevami pravnomočnih odločb inšpekcije in področno zakonodajo, v kolikor le-te niso pred iztekom roka za izvedbo od inšpektorata razveljavljene in vrnjene v ponovno odločanje. Obračun zemljine po takem ni zaključen in odvozi izvajalcu niso plačani.«
Inšpektorji odločajo po veljavni zakonodaji
Dejstvo je, da je zaveza v Aneksu št. 9 za okoljske inšpektorje tako rekoč brezpredmetna. Na Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) pojasnjujejo, da »obveznosti, odrejene v inšpekcijski odloči, morajo biti izpolnjene v rokih in na način, kot izhaja iz posamezne odločbe. Morebitni dogovori med investitorjem in izvajalcem, povezana z garancijsko dobo, na te obveznosti ne vplivajo. Prav tako morebitni aneksi med pogodbenima strankama sami po sebi ne vplivajo na odločanje v inšpekcijskih postopkih.«
Če bi naročnik pravočasno in učinkovito izvajal pogodbeni nadzor, bi izvajalci težje izvajali nezakonitosti. Zaradi pravno-administrativnih kolobocij pa se lahko smeji izvajalcu. Državljanom, ki plačujemo nestrokovno izvedene državne projekte in popravljanje nezakonitosti, pa manj.
Poplave kot izgovor za podaljšanje roka
Aneks št. 9 je retroaktivno podaljšal rok za dokončanje del na objektu zapor Dobrunje. Rok je bil prvotno določen za 10. junij 2025, a se je podaljšal za šest mesecev, to je do 10. decembra 2025. Razlog za podaljšanje pa so bile katastrofalne poplave avgusta 2023.
To pa pomeni, da so z aneksom na ministrstvu kar dve leti in pol od katastrofalnih poplav in skoraj leto dni od roka za dokončanje gradnje šele pravno uredili pogodbeni rok.
Izvajalec CGP je 23. avgusta 2023 na inženirja naslovil dopis Obvestilo o nastanku izrednih okoliščin, ki vplivajo ali bodo vplivale na izvajanje pogodbenih del. CGP se sklicuje na hude ujme, poplave in zemeljske plazove, ki so Slovenijo zajeli 5. in 6. avgusta 2023. V obvestilu inženirju so predstavniki podjetja CGP poročali o nastanku izrednih okoliščin oziroma višje sile, ki so vplivale na izvajanje pogodbenih del ali njihovo izvedbo celo onemogočale: »Vsekakor pa predstavljajo razlog za eventualno podaljšanje roka, nastanek dodatnih stroškov.«
CGP je vpliv teh dogodkov na svoje poslovanje Ministrstvu za pravosodje podrobno pojasnil v dopisu 20. februarja letos.
Sklicevanje na interventni zakon
Državno odvetništvo RS je dalo mnenje, da je izvajalec upravičen do zakonskega podaljšanja roka, ker je bil kot zasebnopravni subjekt prizadet v poplavah ali pa je sodeloval pri odpravi njihovih posledic.
Podaljšanje roka pa je omogočil tudi interventni Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov (ZIUOPZP), ki ga je vlada sprejela kot odziv na naravno nesrečo. Ta zakonodaja je omogočila ex lege podaljšanje rokov za izvajalce, ki so bili prizadeti ali so sodelovali pri odpravi posledic.
Ob tem, da je pravosodno ministrstvo najprej tri mesece po podpisani pogodbi in potem še enkrat čez 13 mesecev izvajalcu CGP odobrilo predčasen nakup celotne količine armature in armaturnih mrež za 4,1 milijon evrov, da ne bi prišlo do zakasnitev pri gradnji objekta!
Aneks je napaka!
»Takšna časovnica in vsebina aneksa odpirata vprašanja skladnosti sprememb pogodbe z načeli javnega naročanja ter o tem, ali je bil projekt od začetka ustrezno pripravljen in voden,« razglablja upokojeni gradbenik Dušan Divjak, ki nam pomaga pri vsebinski analizi dokumentov.
Po njegovem šele Aneks št. 9 »prvič podaja informacijo, da so bila zemeljska dela izvajana po načinu obračuna del po ceni za enoto mere. Vsa ostala dela pa po sitemu ključ v roke. Zelo preseneča zapis v osnovnem pogodbenem sporazumu ki opredeljuje pogodbeno vrednost s tekstom »Sprejeti pogodbeni znesek«. V omenjenem pogodbenem dokumentu ni nobenih navedb kako se dela obračunajo, katera obračunska dokumentacija je osnova za zaračunavanje del.«
Divjaku se poraja vprašanje, »na osnovi katerih kriterijev je odločevalec v postopku javnega naročanja pripoznal sposobnost ponudniku, da je sprejel odločitev o primernosti za izvedbo del na ključ. Učna ura in priporočila s strani Ministrstva za javno upravo za javne investitorje, da se ne uporablja praksa izvajanje del na ključ, pri tem investitorju ni bila slišana. Tudi sprejetje stališča, da so poplave imele indirektni vpliv na zamudo pri izvedbi del spominja na kreativno uporabo prava. Saj ni čudno, da imamo poleg kreativnega računovodstva, kreativne ekonomije še to vrsto kreativnih aktivnosti. Pri storitvah gradenj, ki proizvajajo trajne dobrine kot edina gospodarska dejavnost, je uporaba kreativnih prijemov najmanj zaželena. Pri javnih investicijah ceho plačajo tisti, ki polnijo državne blagajne.«
Po pogodbi še 9 aneksov
Kar 9 aneksov je bilo sklenjenih po podpisu pogodbe za gradnjo zapora Dobrunje avgusta 2022. Gradbenik Dušan Divjak pravi, da bi morali že pri prvem aneksu »zvoniti vsi alarmi«. Aneks je napaka, razloži. »Z aneksom se spreminjajo pogodbeni aranžmaji. Devet aneksov pomeni slabo pripravo projekta. Projekt ni živa stvar, ki bi se spreminjala iz dneva v dan. Projekt mora vsebovati absolutno popolno izdelane rešitve. Ob sklepanju tako velikega števila aneksov pa se poraja tudi sum kršitev Zakona o javnem naročanju.« Vse gre na škodo davkoplačevalcev.
Ali gre zgolj za slabo pripravljeno investicijo ali tudi za nepravilnosti pri javnem naročanju, lahko presodijo le pristojni nadzorni organi. Na pravosodnem ministrstvu pa tolmačijo, da je bil »aneks pripravljen skladno z notranjimi pravili ministrstva in ob upoštevanju 95. člena ZJN-3« .
Kaj razkrivajo aneksi 1 do 9
Aneksi od 1-9 so bili po podpisanem pogodbenem sporazumu 18. avgusta 2022 sklenjeni za ureditev operativnih sprememb, predčasnih nakupov materialov, kadrovskih zamenjav in končnega finančnega obračuna.
Aneks št. 1 (november 2022)
Ureja predčasen nakup celotne količine armature in armaturnih mrež (v vrednosti 2,1 milijona EUR brez DDV) zaradi nepredvidljivih razmer na trgu in preprečevanja zamud.
Aneks št. 2 (april 2023)
Vključuje nove podizvajalce (npr. Varis Lendava, Eurolux, Keller Grundbau) in spreminja plačilni rok.
S tem aneksom je bil za zemeljska dela vključen podizvajalec AVTOPREVOZNIŠTVO GRANDOVEC ANTON S.P., vrednost naročila pa je bila 300.000,00 EUR.
Aneks št. 3 (oktober 2023)
Namenjen je izključno nominaciji novih podizvajalcev za strojne instalacije (Klima Ptuj, 6.225.267,79 EUR brez DDV) in montažne elemente (Sigmanova Žalec, 51.870,00 EUR brez DDV).
Aneks št. 4 (november 2023)
Prinaša kadrovske spremembe. Imenovani so:nov skrbnik pogodbe na strani ministrstva (ime je počrnjeno), vodja gradnje Franci Turk, dipl. inž. grad., in predstavnik izvajalca (ime je počrnjeno). Uvaja tudi Komisijo za reševanje sporov.
Aneks št. 5 (december 2023)
Omogoča predčasen nakup raznolikega materiala (dvigala, elektro material, keramika, fasadni elementi) v vrednosti 1,8 milijona EUR brez DDV za zagotovitev fiksnih cen.
Aneks št. 1 in Aneks št. 5 sta izvajalcu omogočila, da predčasno kupi in državi zaračuna materiale v skupni vrednosti več kot 4 milijone EUR brez DDV!
Komentar gradbinca Dušana Divjaka: »Dopustiti pri pogodbi na ključ izvajalcu nabavo osnovnih gradbenih materialov prvič že tri mesece po sklenitvi pogodbenega sporazuma in potem še drugič 16 mesecev po sklenitvi sporazuma je brez predvidevanj v postopku javnega naročanja z veliko verjetnostjo nepravilno. In to se je dogajalo v letih 2022 in 2023, ko je bila v gradbeništvu dokaj zmerna rast cen.«
Aneks št. 6 (marec 2024)
Ureja zamenjavo skrbnika pogodbenega sporazuma na strani naročnika (ime je počrnjeno).
Aneks št. 7 (oktober 2024)
Vključuje obsežen seznam novih podizvajalcev (za kuhinjo, pohištvo, fasado). Med 12 podizvajalci sta za zemeljska dela in urejanje okolice normirana Hmezad Domna Prešerna (1.025.390,72 EUR brez DDV) in Pangra Martina Panjana (578.205,66 EUR brez DDV. Ena najpomembnejših sprememb v tem aneksu je neposredno plačevanje vsakemu partnerju posebej.
Aneks št. 8 (april 2025)
Nominira novega podizvajalca za zunanjo ureditev (VVHT Marko Cvelbar s.p., 260.889,18 EUR brez DDV).
Dodajanje raznih podizvajalcev gradbeniku Dušanu Divjaku vzbuja sum, »da se je v fazi pridobivanja del s postopkom javnega naročanja bodočemu naročniku prikazala usposobljenost ponudnika bistveno pomanjkljivo. Nerazumljivo mu je, da se poleg dveh nominiranih podizvajalcev pojavi potreba izvajalca po novih podizvajalcih.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali za ta dela v času sklepanja pogodbenega sporazuma niso vedeli ali so pogodbo pripravljali nestrokovni kadri?!
Aneks št. 9 (marec 2026)
Je ključen za podaljšanje roka dokončanja za 6 mesecev (do 10. 12. 2025) zaradi poplav leta 2023, določa končni pogodbeni znesek (73,2 milijona EUR z DDV) in ureja obveznosti glede odprave nepravilnosti pri odvozu zemljine.
Maja letos je investitor na vprašanje Preiskovalno, ali so aneksi dodatno podražili projekt in za koliko, odgovoril, da so bili ti pogodbeni dokumenti ugotovitvene narave.
»Postavlja se vprašanje, ali se iz minulih dogodkov v času gradnje res ni ugotovilo nikakršnih nepravilnosti med ponujenim v postopku javnega naročila, podpisanim kot pogodbeno prevzeto pred pričetkom izvajanja del in obdobjem izvedbe. Že na izziv, da bi bilo smiselno izvesti vpogled v določbo FIDIC literature, ki obvezuje izvajalca da vzpostavi sistem zagotavljanja kakovosti, katerega predstavljajo plani kakovosti, bi rešil marsikatero nastalo zadrega skrbniku projekta, ki je upravljalec naših skupnih javnih sredstev,« še zaključi Divjak.
********************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
